novice

Respiratorna obolenja je treba jemati resno

2.11.2014 | 12:30 | STA

Med preventivne ukrepe preprečevanja okužb sodi tudi gibanje na svežem zraku. (Foto: arhiv)

Člani Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu so ocenili, da je treba ta obolenja in ne le gripe jemati resno, saj lahko pride do resnih zapletov. Pozornost je treba posvečati tudi preprečevanju širjenja okužb. Respiratorni virusi največje tveganje predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal. Pri dojenčkih in majhnih otrocih do drugega leta starosti je najpogostejša okužba z respiratornim sincicijskim virusom, so sporočili iz omenjene sekcije.

Da gre za viruse, ki lahko povzročijo veliko breme bolezni, govori že statistika. Predstavnica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Katarina Prosenc je med drugim povedala, da so akutne okužbe dihal v Sloveniji najpogostejši vzrok za obiske osebnega zdravnika in najpogostejši vzrok začasne odsotnosti z dela.

Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Miroslav Petrovec je predstavil epidemiološke podatke in potek spremljanja respiratornih virusov. Po njegovi oceni nenadni ohladitvi vremena sledi povečanje okužb z omenjenim sincicijskim virusom. Natančen vzrok za ta pojav ni znan, lahko pa na podlagi preteklih ciklusov povečanja okužb predvidevamo, da se bo to zgodilo, pravi Petrovec.

Z omenjenim virusom se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri majhnih otrocih pa je ta virus najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov). V času epidemije ga odkrijejo tudi pri 90 odstotkih majhnih otrok, sprejetih v bolnišnico zaradi hude okužbe spodnjih dihal.

Pri večini zdravih otrok in odraslih oseb virus povzroči le prehlad in ne pušča posledic, pri ogroženih skupinah pa je večja verjetnost hujšega poteka bolezni. Vodja enote za intenzivno nego in terapijo ljubljanske ginekološke klinike Lilijana Kornhauser Cerar ugotavlja, da težji potek okužb lahko pričakujemo pri novorojenčkih do tretjega meseca starosti, nedonošenčkih, otrocih s kronično pljučno boleznijo, s hemodinamsko pomembno prirojeno srčno napako, downovim sindromom, imunskimi pomanjkljivostmi in živčno-mišičnimi boleznimi.

Pri ogroženih skupinah se zato namesto običajnega prehlada lahko razvijejo resni zapleti, kot so bronhiolitis, pljučnica, dihalna odpoved, dihalni premori, celo nenadna smrt. Otroci se po njeni oceni lahko srečujejo z dolgotrajnejšimi posledicami še pozneje.

Pediatrinja Helena Mole je predstavila delo primarnih pediatrov na področju obravnave respiratornih obolenj. Opozorila je še na izvajanje preventivnih ukrepov preprečevanja okužb - redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov in gibanje na svežem zraku.

"V času večje razširjenosti okužb dihal (od novembra do aprila) naj se ljudje čim manj zadržujejo v prostorih, kjer je veliko ljudi, na primer v nakupovalnih centrih," je še svetovala Moletova.

‹ nazaj