dolenjska

IMV - 60 let velikana in njegovih otrok

28.11.2014 | 13:05 | I. Vidmar

O preteklosti in prihodnosti avtomobilske industrije v Novem mestu so razglabljali prvi mož TPV Vladimir Gregor Bahč, generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole in član uprave in direktor Direkcije človeških virov v Revozu Franci Bratkovič. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Trije nasledniki nekdanjega velikega novomeškega avtomobilskega podjetja  IMV, Revoz, Adria Mobil in TPV, so s Klubom prijateljev IMV sinoči v Kulturnem centru Janeza Trdine slovesno obeležili šestdeset let od začetka Industrije motornih vozil.

Pred šestdesetimi leti se je v Novem mestu začelo. Medtem ko so novi oblastniki, tovariši v Ljubljani, Dolenjsko določili za deželo klobas, kislega zelja in medvedov, so ljudje pod Gorjanci začeli razmišljati drugače. Ko je upravni odbor okrajne zadružne zveze Novo mesto pod vodstvom Toneta Pirca in na pobudo predsednika zadružne zveze Slovenije Viktorja Avblja 28. aprila leta 1954 izdal odločbo o ustanovitvi podjetja Agroservis in Moto montaža, si najbrž nihče ni niti v sanjah predstavljal, da bo iz tega nastala industrija, ki bo v naslednjih šestdesetih letih v svet poslala več milijonov avtomobilov, avtomobilskih prikolic in avtodomov.

Potem pa sta stvari v roke vzela Franjo Bulc, dotedanji svetovalec generalnega direktorja ljubljanskega Tehnouniona, in Slavko More in začelo je dišati po avtomobilih. Na ime Franja Bulca je bilo napisano pooblastilo za zastopanje nemške tovarne avtomobilov DKW, kar je podjetni Mirnčan izkoristil in le dva tedna po registraciji Moto montaže podpisal pogodbo za montažo vozil DKW v Jugoslaviji. Naslednje leto je na območju med Kandijo in Žabjo vasjo zrasla sodobna proizvodna hala, nad Audijevimi štirimi krogi in firmo Auto union pa se je na motornem pokrovu DKW-jevega modela Schnellmaster zasvetila kromirana značka MM Novo mesto. 

Dodaten zagon ideji o razvoju avtomobilske industrije v na agrarno prihodnost obsojeni Dolenjski je prinesel prihod tridesetletnega podpolkovnika Jugoslovanske ljudske armade in predavatelja na vojaški akademiji v Beogradu Jurija Levičnika, ki ga je Franjo Bulc nagovoril, naj prevzame mesto direktorja. Jurij Levičnik ni bil navaden vojak, bil je vojskovodja in je to ostal, tudi ko je slekel uniformo, v vodenje obeh novomeških delavnic je vpeljal vojaški način razmišljanja. Imel je vizijo in nič ga ni moglo ustaviti, da je ne bi udejanjil, niti pomanjkanje deviz, s katerimi bi prišli do delov za sestavljanje avtomobilov, niti nasprotovanje tovarišev iz industrijsko bolj razvitih koncev ožje in širše domovine. Tovariši v Beogradu so kaj kmalu začutili, da bi lahko Novo mesto postalo nevaren tekmec njihovim načrtom v Kragujevcu, a čeprav so v Novo mesto poslali komisijo, ki naj bi ugotovila, kaj Dolenjci v resnici počno, Jurija Levičnika in njegovih fantov ni mogel nihče več zaustaviti.

Kako je Jurij Levičnik iz delavnice z nekaj delavci naredil Industrijo motornih vozil in uresničil svojo obljubo, da bo dal vsakemu Podgorcu svoj kos kruha, kako so v Novem mestu začeli delati prve kombije, kako je DKW zamenjal britanski Austin in tega legendarna Renaultova katrca, kako je IMV skoraj propadel in kako so iz njega nastala podjetja Revoz, Adria in TPV, ki so vsako v svoji branži med najboljšimi v Evropi in v svetu, je v knjigi Povest o velikanu pod Gorjanci zapisal nekdanji novinar Dolenjskega lista in ustanovitelj Televizije Novo mesto Marjan Ivan Moškon.

Prav Klub prijateljev IMV pa je z omenjeno knjigo, dokumentarnima filmoma in z muzejem razvoja avtomobilske industrije v Novem mestu v Drgančevju poskrbel, da velika zgodba o IMV ni utonila v pozabo. Tudi sinoči je bilo povedanega marsikaj o veliki zgodbi, ki je ne bi bilo brez izjemnega vizionarstva, trme in vztrajnosti Jurija Levičnika in številnih novomeških avtomobilskih zanesenjakov in ne brez pridnih rok podgorskih delavcev, ki so se pred desetletji v nekem drugem sistemu iz kmetov in poljedelcev prelevili v industrijske delavce.

‹ nazaj