kultura

Prenovljena postavitev Gorjupove galerije

9.2.2015 | 10:20 | I. V.

Akademik Milček Komelj je okrcal tudi nespametno politiko varčevanja na področju kulture. (Foto: I. Vidmar)

Avtor nove postavitve je kustos Goran Milovanović. (Foto: I. Vidmar)

Kostanjevica - Sinoči so v Kostanjevici odprli prenovljeno razstavo del iz Gorjupove zbirke v Gorjupovi galeriji, galeriji, ki ima že od svojega začetka leta 1955, ko so v pedagoško likovno zbirko, ki jo je na osnovi svoje zasebne zbirke začel graditi učitelj in ravnatelj kostanjeviške šole Lado Smrekar, svoja dela začeli podarjati številni znani in priznani likovni umetniki, med drugimi Maksim Gaspari, Vladimir Lamut, Zoran Didek, Božidar Jakac, brata Tone in France Kralj, Bogdan Borčič in mnogi drugi, domicil v Osnovni šoli Jožeta Gorjupa.

Gorjupova galerija tako letos na nek način proslavlja tudi 60-letnico, čeprav je prvo razstavo - zbirko tedaj 65 del  - slikar Vladimir Lamut, velik prijatelj Kostanjevice, v prostore šole postavil jeseni leta 1956. Postavitev je bila v naslednjih desetletjih večkrat prenovljena, saj se je zbirka iz leto v leto večala in danes šteje že prek dva tisoč del. Pomemben mejnik, kot je zapisal kustos Goran Milovanović, ki je tudi avtor nove postavitve, je leto 1974, ko je zbrani sklad umetnin ob ustanovitvi Galerije Božidarja Jakca dobil status ene od galerijskih zbirk, Zbirke Gorjupove galerije, in s tem tudi status kulturne dediščine.

Od zadnje postavitve, ki jo je pripravila Katja Ceglar, je minilo osemnajst let, pred njo pa je leta 1982 za postavitev poskrbel Andrej Smrekar. V času med eno in drugo postavitvijo se je v zbirki nabralo precej del, v novo postavitev pa je Goran Milovanović vključil celo dela, ki nosijo letnico 2015.

Osrednji govornik ob odprtju nove postavitve je bil akademik prof. dr. Milček Komelj, predsednik Slovenske matice, ki galerijo spremlja tako rekoč že od njenih začetkov, ko je vanjo zahajal skupaj z očetom Bogom Komeljem. Poudaril je izjemno bogastvo zbirke obenem pa tudi okrcal slovensko politiko, ki želi varčevati tudi na kulturi, namesto da bi na njen gradila.

‹ nazaj