Knjižničin sedemdeseti in Toporišičev devetdeseti rojstni dan

12.10.2016 | 14:00

Direktorica knjižnice Brežice Tea Bemkoč (Foto: I. Vidmar)

Brežice - Sedemdeset let brežiške povojne knjižnice, zaključek Toporišičevega leta in obenem njegov 90. rojstni dan ter podelitev štipendij trinajsti generaciji štipendistov ustanove patra Stanislava Škrabca so sinoči združili na slovesnosti v Knjižnici Brežice.

Pred sedemdesetimi leti oziroma že neposredno po koncu vojne, ko so se v kraje ob Savi začeli vračati izseljenci, je učiteljica in prva knjižničarka Franja Mačkovšek začela ob pomoči dijakov gimnazijskih pripravljalnih tečajev po brežiških hišah zbirati knjige. V štirih letih so namreč Nemci uničili skoraj vse slovenske knjige in dijaki so jih našli zelo malo, ki so jih okupatorji spregledali. Nekaj knjig je potem nastajajoči knjižnici podarila Mačkovškova sama, še nekaj jih je dobila pri ljubljanskih založbah, več kot sto knjig pa je v zamenjavo za kubične metre v Brežicah nabranih nemških knjig, ki so jih iz Brežic poslali Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, brežiški knjižnici odstopila Ljudska knjižnica Celje in tako so si lahko Brežičani že pozimi 1945/46 sposodili prve slovenske knjige, s katerimi so si krajšali dolge zimske večere. Zaradi vojne prekinjena tradicija brežiške Slovenske čitalnice in Sokolske knjižnice se je tako lahko nadaljevala.

Brežiška knjižnica se je vsa ta leta do danes širila, bogatila in vsestransko razvijala, v svojem govoru ob sedemdesetletnici pa je njena direktorica Tea Bemkoč posebej poudarila posodobitev in razširitev prostorov knjižnice, ki je bila v svoji novi podobi prepoznana kot ena najlepših evropskih knjižnic, v njej pa so dobili prostore za svojo dejavnost številni oddelki in široka paleta dejavnosti.

Posebna naklonjenost pa je sinoči veljala enemu najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev vseh časov prof. Jožetu Toporišiču, ki se je prav na včerajšnji dan pred devetdesetimi leti rodil v Mostecu pri Dobovi in je s svojimi rodnimi kraji ostal tesno povezan vse življenje, zato mu tudi sicer v knjižnici, kjer ima svoj kotiček, kjer je razstavljen ves njegov ustvarjalni opus, posvečajo veliko pozornost. Z včerajšnjim popoldanskim znanstvenim simpozijem in sinočnjo slovesnostjo v knjižnici se je zaključilo Toporišičevo leto, ki je tako v lokalnem kot širšem okolju prineslo številne z Jožetom Toporišičem tako ali drugače povezane dogodke in dejavnosti, ne nazadnje je to leto Brežicam dalo novoimenovani Trg Jožeta Toporišiča in knjižnici novo hišno številko Trg Jožeta Toporišiča 1.

Na poseben način pa je z Jožetom Toporišičem in Brežicami povezan tudi Janez Škrabec, ustanovitelj ribniškega podjetja Riko in Riko Hiše ter pra pra nečak jezikoslovca slovenista patra Stanislava Škrabca, ki ga je s svojim znanstvenim delom na svoje mesto kot najpomembnejšega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja postavil prav Jože Toporišič, poleg tega pa je bil dedek Janeza Škrabca brežiški zdravnik, tako da ga na Brežice vežejo posebni spomini. V svojem govoru ob 70-letnici knjižnice je Janez Škrabec poleg tega poudaril, da je bil Jože Toporišič za izjemne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja tudi prvi nagrajenec Škrabčevega sklada. "Živimo v najboljšem času za slovenski jezik, saj je Slovenija pomemben člen mednarodnega okolja. A to ni samoumevno, zato se moramo še naprej truditi za ohranjanje slovenskega jezika," je pred podelitvijo Škrabčevih štipendij poudaril Janez Škrabec. Letošnje štipendije so dobili Barbara Balantič, doktorska študentka slovanske filologije na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi, Mija Bon, študentka magistrskega študija slovenistike na FF UL, Kristina Pranjič, doktorska študentka za slavistiko na FF UL, Duša Race, doktorska študentka slovenistike na FF UL, Pia Šlogar, doktorska študentka na Oddelku za poljsko filologijo na Filološki fakulteti Univerze v Gradcu, Weronika Woźnicka, ki je vpisana na magistrski študij na Inštitutu za slovansko filologijo na Filološki fakulteti v Katovicah, ter Blaž Zabel, ki je vpisan na doktorski študij klasične filologije na University of Cambridge.

Slavnostna govornica je bila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik, v glasbenem delu sinočnje slovesnosti pa so nastopili Maja Weiss, Anže Podgornik in Robert Petan ter Veronika in Krištof Strnad, s katerima je tako kot z mladimi tamburaši nastopil saksofonist Lovro Ravbar.

I. Vidmar

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava