Na ogled tudi teodolit iz okoli 1880

25.2.2017 | 14:45

Z leve: Boštjan Pucelj, Marjeta Bregar in Janez Slak (Foto: M. Ž.)

Najstarejši predmet na razstavi - teodolit iz okoli 1880.

V ospredju Jasna Dokl Osolnik, zadaj (z leve) Marjeta Bregar, Boštjan Pucelj, Anton Kupic in mag. Blaž Mozetič.

Novo mesto - V Dolenjskem muzeju so sinoči odprli razstavo z naslovom Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem s poudarkom na Dolenjski, s katero so se poklonili tudi 200-letnici začetka nastajanja zemljiškega katastra na Slovenskem in 40-letnici Dolenjskega geodetskega društva.

Avtorja zanimive in nekoliko drugačne razstave, kot jih ponavadi gosti Dolenjski muzej, sta kustosinja muzeja Marjeta Bregar in geodet Boštjan Pucelj, sicer tudi predsednik dolenjskih geodetov, ki je dal pobudo za razstavo. Kot je povedal, je neke vrste del projekta, ki ga je začel njegov starejši kolega mag. Janez Slak. Pred leti je namreč začel ljubiteljsko popisovati geodetsko opremo po Sloveniji, ki so jo uporabljali pri nastajanju in vzdrževanju katastra, Pucelj pa je pri tem sodeloval kot fotograf. Tako sta nekaj let hodila po Sloveniji ter popisovala in fotografirala instrumente in orodja, Slak pa je v njihovo prenovo vložil tudi nešteto ur dela.

Tako je nastala obširna knjiga s predstavljenimi več kot 200 instrumenti, ki so jo prvič javnosti predstavili prav na sinočnjem odprtju razstave. Na njej je na ogled okoli 40 predmetov, od tega največ teodolitov in tahimetrov, med njimi je tudi eden najstarejših teodolitov na Slovenskem iz okoli leta 1880, zagotovo pa je najstarejši na Dolenjskem, kjer so ga tudi uporabljali pri izmerah.

»Predmete dopolnjujejo panoji z obrazložitvijo uporabe teh in tudi s predstavitvijo franciscejskega katastra. Geodetski instrumenti se uporabljajo na različnih področjih življenja in dela in ne le v geodeziji. Na razstavi smo predstavili njihovo uporabo pri arheoloških izkopavanjih na Kapiteljski njivi, ki jih izvaja Dolenjski muzej Novo mesto,« je povedala Bregarjeva in dodala, da s pričujočo razstavo želijo dokazati, da se kulturna dediščina skriva tudi v (za laično javnost) ozkih strokovnih krogih, pa kljub temu zelo vpliva na širšo družbo.

Zbrane so sinoči nagovorili Jasna Dokl Osolnik, direktorica Dolenjskega muzeja Novo mesto in mag. Blaž Mozetič, predsednik Zveze geodetov Slovenije, razstavo, ki jo je predstavila soavtorica Marjeta Bregar, pa je odprl Anton Kupic, generalni direktor Geodetske uprave RS. Slednji je poudaril, da omenjena razstava in knjiga na najlepši možen način dopolnjuje 200-letnico začetka nastajanja zemljiškega katastra. Cesar Franca I. je leta 1817 izdal patent o zemljiškem davku, po katerem je bilo potrebno za vsako katastrsko občino v habsburškem cesarstvu izdelati katastrsko mapo v kartografski projekciji. To je bil povod za nastanek t.i. franciscejskega katastra, na katerem je zrasel današnji zemljiški kataster.

Odprtje razstave, ki bo na ogled do 13. aprila, so obogatili tolkalisti zasedbe 40bpm (40 beats per minute), ki jo sestavljajo Ema Koncilija, Tea Košmerlj, Niko Homan in Miro Tomšič.

M. Ž.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava