dolenjska

FOTO: K Mariji na Zaplaz po upanje in tolažbo

8.10.2017 | 10:00 | Besedilo in foto: L. Markelj

Zaplaz nad Čatežem - Na Zaplazu nad Čatežem pri Trebnjem je včeraj potekala osrednja slovesnost ob 100. obletnici posvetitve tamkajšnje Marijine cerkve, ki velja za osrednje romarsko središče novomeške škofije.

Apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz Janusz.

Somaševanje je v spremstvu mnogih škofov in duhovnikov vodil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz Janusz, ki je ob začetku sv. maše blagoslovil novo barvno okno na pročelju cerkve-jubilantke, delo umetnika Marka Jermana. Financiral ga je donator.

»Zbrala nas je božja ljubezen do Marije, do blaženega Alojzija Grozdeta, do romarske cerkve. Romarji prihajajo sem, da odprejo svoja srca Božji Materi in ji zaupajo svoja veselja in žalosti,« je številnim vernikom, ki so napolnili lepo obnovljeno romsko cerkev med drugim dejal apostolski nuncij in prijetno presenetil s petjem Marijine pesmi v poljščini. V pridigi je opozoril na nekaj prezrtih resnic - da je s francosko revolucijo človek vrgel Boga z oltarja in tja postavil sebe, posledice zanikanja križa pa so bile grozljive - nasilje nad človekom in smrt.

Novo vitražno okno.

Opomnil je, da so t.i. ljudske revolucije zahtevale več življenj kot obe svetovni vojni. Apostolski nuncij v Sloveniji je spomnil še, da je med ubitimi zaradi vere tudi na tisoče Slovencev, pa za vse ne vemo groba. »K sreči narašča volja po spravi in odpuščanju tistih, ki so ubijali. Pravilno bi bilo, da bi se krivci zločinov pokesali. Krščansko izročilo pa nam naroča, da smo usmiljeni, ko nihče ne prosi odpuščanja,« je dejal msgr. Juliusz Janusz in spomnil tudi na pomen družine in vzgoje za prave vrednote. Ob koncu maše je vsem vernikom, ki so bili res skesano pri maši, podelil poseben papeški blagoslov, povezan s popolnim odpustkom.

Apostolskemu nunciju v Sloveniji, ki ravno letos praznuje 50 let mašniškega posvečenja, so ob jubileju podarili manjši sodček dolenjskega cvička in te pozornosti je bil vesel.

PRIZNANJE ZGODOVINARJU, NOVOMEŠČANU DR. STANETU GRANDI

Prof. dr. Stane Granda po prevzemu priznanja.

Ob stoletnici cerkve je prof. dr. Stane Granda, priznani zgodovinar, po rodu iz Novega mesta, prejel Odličje sv. Cirila in Metoda, ki je najvišje odlikovanje Slovenske škofovske konference (SŠK). Na slovesnosti mu ga je v družbi novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana (novomeška škofija je predlagateljica priznanja skupaj z Radiem Ognjišče) podelil podpredsednik SŠK in mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.

Grandi je prišla voščit tudi šmarješka županja Bernardka Krnc, saj je Granda častni občan Občine Šmarješke Toplice.

Granda je priznanje prejel »v zahvalo in priznanje za njegovo krščansko prepričanje, širjenje krščanskih vrednot in kritičnega pogleda na novejšo zgodovino slovenskega naroda. Spada med redke zgodovinarje, ki odstopajo od fiksnih pogledov na slovensko zgodovino. Njegova duhovna moč in trdno krščansko prepričanje sta še vsa leta po osamosvojitvi prisotna v slovenskem prostoru,« med drugim piše v obrazložitvi. Granda se s svojimi kritičnimi premisleki redno oglaša v mnogih slovenskih medijih.

Granda, vesel najvišjega odlikovanja Cerkve na Slovenskem, je na slovesnosti povedal: »Hvala, ker me poslušate in berete. Kot katoličan sem zavezan k resnici, ki ni vedno prijetna. Delam to, kar pač znam in drugega ne znam.«

Prejem darov: sveča mirnopeških karmeličank.

Združeni pevski zbor pred zaplaško cerkvijo.

K slovesni sv. maši na Zaplazu so pripomogli mnogi in novomeški škof Glavan se je zahvalil prav vsem. Še posebej se je z ubranim petjem izkazal združeni cerkveni pevski zbor, v katerem so sodelovali pevci iz Žužemberka, Ambrusa, Zagradca, Ajdovca, Šmihela pri Žužemberku in iz Krke, vodil pa ga je Robert Kohek. Organist je bil Žiga Jernejčič, kot solistka pa je bila izvrstna Anamarija Lazarevič. Pri maši so sodelovali bogoslužni sodelavci iz vseh šestih dekanij novomeške škofije. Enajst klekljaric pod vodstvom notredamske sv. Ivanke Trček je za to priložnost naredilo prte za vse oltarje, v kar so vložile okoli 800 ur dela. Njihova imena so v kuverti prinesli na oltar apostolskemu nunciju v Sloveniji msgr. Juliuszu Januszu, poleg ostalih darov: hlebca kruha (spekla Milena Kerin iz Krškega), majolke z vinom (darovali Stoparjevi) ter umetniško okrašene sveče s sliko zaplaške cerkve, kar je delo mirnopeških karmeličank.

Po maši so se verniki v lepem, sončnem jesenskem dnevu še radi zadržali na Zaplazu ter tudi poklepetali ob dobrotah čateških gospodinj in vinski kapljici tamkajšnjih vinogradnikov.

‹ nazaj