kultura

FOTO: Stoječe ovacije za prvega Desetega brata

23.11.2017 | 17:00 | I. Vidmar

Novo mesto - Za nami je tretja operna premiera novomeške Vokalne akademije Jurija Slatkonje. Po Krstu pri Savici in Pod svobodnim soncem mladega skladatelja Toma Kobeta nas je tokrat Aleš Makovac popeljal v precej novejši čas, v sredo 19. stoletja z zgodbo iz prvega slovenskega romana, Jurčičevega desetega brata.

Lahko bi rekli, da nas Makovac v obdobje pomladi narodov, ki jo s svojimi nazori med ljudi pod gradom Slemenice prinese mladi učitelj graščakovega sina Balčka Lovro Kvas, ni popeljal zgolj z zgodbo, pač pa tudi slogovno, saj dogajanje na odru, katerega vsebine Slovencem najbrž ni treba posebej predstavljati, spremlja romantično mehka in spevna glasba, ki jo je tokrat igrala komorna zasedba z godali in klavirjem. Makovac je vanjo vpletel tudi prepoznavne melodije ljudskih pesmi, tudi Puntarske, besedilo pa so pevci pogosto prepletli, tako da sta dva pevca ali pa zbor in pevec istočasno pela različno besedilo.

Nekoliko bolj sodobna je bila le scena in delno tudi kostumografija, ki je sicer v precejšnji meri temeljila na ljudski noši, a ne na dolenjski, pravzaprav ne na nobeni posebej, kar sicer ni nič narobe, le ženska pokrivala v obliki gorenjskih avb so nekoliko zmotila, saj se zgodba dogaja na Dolenjskem.

Je pa opazen ponoven kvantitativni in kakovostni preskok v primerjavi z lansko predstavo - bogatejša je scena, pomembno vlogo imajo plesalci, ki si jih je Vokalna akademija "sposodila" pri folklornem društvu Kres, tudi zbor je precej bolj dinamičen in ima v svoji vlogi tudi precej plesnih elementov. Svoje pa temu doda tudi bogatejša glasbena zasedba.

Izjemno delo so sinoči opravili tudi solisti, tako nosilci glavnih vlog Irena Yebuah Tiran v vlogi Manice, Rok Bavčar v vlogi Lovra Kvasa, Klemen Torkar kot Martinek Spak, deseti brat, in Dejan Heraković v vlogi graščaka in Maničinega očeta, kot tudi ostali solisti in zbor, ki so ga sestavljali amaterski pevci, člani Vokalne akademije Jurija Slatkonje. Za nastop in trud so bili nagrajeni s stoječimi ovacijami.

‹ nazaj