kultura

Od jantarja do katrce: Slovenska ljubiteljska kultura je fenomen

7.12.2017 | 14:30 | Mojca Žnidaršič

Klavdija Kotar

Novo mesto - Več kot sto tisoč ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev vseh generacij – pevcev, gledališčnikov, godbenikov, plesalcev, folkloristov, slikarjev, pisateljev, ljudskih pevcev…, okoli 5.000 registriranih kulturnih društev, lepo število skupin in asociacij, ki delujejo občasno, okoli 25.000 prireditev letno, ki si jih ogleda štiri milijone obiskovalcev – to je bilanca ljubiteljske kulture v Sloveniji.

Njen pomen je velik, večplasten, izobraževalen, povezovalen, medgeneracijski. »Ljubiteljska kultura razvija in viša kakovost vsakdanjega življenja v lokalni skupnosti, daje dodano vrednost družbi, saj je tisti, pa najsi bo to odrasel človek, mladostnik ali otrok, ki je dejaven na tem področju, tudi družbeno aktiven, ima svojo socializacijsko mrežo, ki je močna, ni osamljen in mu hkrati omogoča, da lahko izrazi svojo ustvarjalnost. Delovanje v ljubiteljskih kulturnih društvih pa afirmacijo omogoča tudi tistim družbenim skupinam in posameznikom, ki v vsakdanjem delovnem ali družinskem okolju ne dosegajo osebnega zadoščenja in potrditve ali pa so iz bioloških, starostnih ali kakšnih drugih razlogov potisnjeni na rob. Prenekateri mladi ustvarjalec, ki je bil spodbujen in podprt z različnimi kulturnimi vsebinami na svoji poti, je lahko zato v nadaljnjem življenju kasneje lažje vstopil v poklicno akademsko sfero, marsikatero ljubiteljsko društvo je po kakovosti že prestopilo v polprofesionalen nivo,« je v nekaj besedah povzela Klavdija Kotar, vodja novomeške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD).

Območne izpostave so v bolj kulturno pasivnejših okoljih velikokrat edini sistematično organiziran ponudnik in posrednik kulturne organiziranosti in kulturne ponudbe, v Novem mestu kot regijskem središču jih je seveda več, v manjših okoljih pa včasih tudi edina strokovna pomoč, ki jo imajo na voljo. Ena od nalog JSKD, pravi Kotarjeva, je tudi to, da kulturnim društvom in predvsem njihovim vodjem, režiserjem, mentorjem, koreografom omogočimo, da lažje pridejo do novih znanj. »Posebnost naše območne izpostave je, da smo ena od petih izpostav, vseh je v Sloveniji kar 59, z največjim številom izobraževanj, ki potekajo tako na območnem kot regijskem in državnem nivoju.«

V NOVEM MESTU OKOLI 30 AKTIVNIH DRUŠTEV

V mestni občini Novo mesto je okoli 30 aktivnih društev, ki redno hodijo na tekmovanja, srečanja, revije in nastopajo, v registru pa jih je po besedah Kotarjeve še enkrat več, med njimi tudi tistih, ki so v svojem imenu kulturi pridali še šport ali turizem. Med najbolj uspešne prišteva Pihalni orkester Krka, ki je letos obeležil že šest desetletij delovanja, Folklorno društvo Kres, ki je praznovalo 40-letnico, in Pomlad, ki prepeva četrt stoletja.

»To so trije sestavi z dolgoletno tradicijo, ki imajo tudi status društva v javnem interesu, se uspešno udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj ter so zato tudi nekoliko drugače obravnavani s strani lokalne skupnosti kot preostala društva, ki dosegajo lokalni in regijski nivo,« je dejala in opozorila tudi na finančno podhranjenost kulturnih društev, a se, kot pravi, po drugi strani zastavlja vprašanje, ali je tako veliko število društev, če pogledamo na celotno Slovenije, res možno primerno »prehraniti«. »Tako društva spodbujamo k bolj aktivnemu in dinamičnemu sodelovanju na trgu. Čeprav je društvena kultura namenjena krepitvi socialne kohezije ter ustvarjalnosti in kot taka ne bi smela biti v celoti tržno blago, poznamo primere odlične podjetniške prakse tudi v lokalni skupnosti, če izpostavim samo zadnjo produkcijo Zavoda Friderika Barage.«

PREMALO PUBLIKE?

Glede na število obiskovalcev dogodkov ljubiteljskih kulturnih društev na slovenski ravni skoraj ne moremo reči, da jih ni dovolj oz. jih je premalo. Pa se večkrat zgodi, da nastopi, razstave ali literarni večeri niso tako obiskani, kot bi si želeli ali pričakovali. V manjših krajih so praviloma dobro obiskane le tiste, v katerih nastopajo domačini, gostujoča društva pa bolj ali manj lahko zrejo v precej prazno dvorano. V Novem mestu se zgodi, da je več dogodkov ob isti uri.

Kotarjeva rešitev vidi v sodelovanju in povezovanju, tako ponudnikov oz. organizatorjev kulturnih dogodkov kot med samimi društvi. »Primere dobrih praks že imamo. Kres je k predstavi Novomeške razglednice povabil tako godbo kot plesalce, recitatorje, gledališčnike, kar je za seboj potegnilo tudi večje občinstvo. Tu je denimo glasbeno-plesna predstava Sneguljčica, ki smo jo organizirali mi in k sodelovanju pritegnili različna društva, pa film Sramota, ki je povezal ne le tri ljubiteljska gledališča – topliško, prečensko in otoško, temveč štiri, saj je v njem nastopil tudi Bogdan Krevs iz mirnopeškega,« je nanizala.

Ob tem je izpostavila še pomanjkanje infrastrukture za delovanje kulturnih društev, kar je ne nazadnje znova povezano z denarjem. Ne le, da ljubiteljska kultura v Novem mestu nima stalnega odra, tega si v Kulturnem centru Janeza Trdine delijo s profesionalci, tudi prostora za vaje primanjkuje, kulturni domovi po manjših krajih pa so po navadi v bolj slabem stanju in za kakšno temeljitejšo prenovo tamkajšnja skupnost nima denarja. »Včasih smo imeli t.i. kulturni tolar, javni razpis na državnem nivoju za investicije v infrastrukturo, namenjen kulturi. Nekaj podobnega obljubljajo za prihodnje leto, tu bi bila možnost, da se društva skupaj z lokalno skupnostjo prijavijo za obnovo, tehnično posodobitev in podobno,« je dejala Kotarjeva in nadaljevala: »Pred dobrimi dvajsetimi leti se je Staša Vovk, strokovna tajnica novomeške Zveze kulturnih društev, izborila, da je spodnji del kulturnega centra postal vadbeni prostor, v katerem ima danes redne vaje več kot 30 novomeških skupin. A se občina zavzema za to, in seveda ni edina, da bi društva vendarle plačevala neko simbolno najemnino. Sem odločno proti temu, saj poznam finančne izkaze kulturnih društev. In če jim bomo še to naložili, utegne marsikatero celo ugasniti.«

A kakorkoli že, ljubiteljska kultura bo živela, ustvarjalne energije zagotovo ne bo zmanjkalo. Le pri najmlajših je treba začeti in tudi tukaj ima vsaj malo prste vem tudi JSKD, ki je pred leti začel projekt Kulturna šola, ki je med šolami naletel na velik odziv. V novomeški občini imamo kar nekaj osnovnih šol, ki nosijo ta naziv.

Članek je objavljen v današnji, 49. številki Dolenjskega lista z dne, 7. december 2017.

‹ nazaj