kultura

Korenin, ki jih je pognal v Adlešičih, ni Božo Račič nikoli povsem izruval

23.12.2017 | 10:45 | Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše

Korenin, ki jih je pognal v Adlešičih, ni Božo Račič nikoli povsem izruval
Korenin, ki jih je pognal v Adlešičih, ni Božo Račič nikoli povsem izruval
Korenin, ki jih je pognal v Adlešičih, ni Božo Račič nikoli povsem izruval

Adlešiči - V Adlešičih so včeraj v spomin na 130-letnico rojstva Boža Račiča-Kumeta pripravili spominsko slovesnost in razstavo o njegovem življenju. Račič je bil učitelj v Adlešičih in četudi je v vasi služboval le pet let, od leta 1919 do 1924, so se mu Adlešičani in nasploh Bela krajina tako priljubili, da se je vedno rad vračal nazaj. Kako ponosni so nanj v Adlešičih, pa pove tudi to, da so po njem imenovali svoje kulturno-umetniško društvo.

Člani vseh sekcij društva Boža Račiča, torej oktet Prelo, pevke Kresnice, adlešiški tamburaši in folklorna skupina so skupaj z učenci OŠ Loka Črnomelj in njene adlešiške podružnice pripravili pester program. Marsikaj zanimivega o Račiču pa sta v pogovoru razkrila direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan in Račičeva vnukinja Mojca Račič, sicer kustosinja. Z Račičevo pravnukinjo, oblikovalko Marušo Račič, sta tudi avtorici razstave. Organizatorji razstave so bili sicer Krajinski park Kolpa, Slovenski etnografski muzej, Belokranjski muzej Metlika in KUD Božo Račič Adlešiči.

Račič je poleg pedagoškega dela počel še marsikaj. Predvsem se je trudil, da bi pomagal ljudem k boljšemu življenju ljudi na nerazvitem podeželju. Navdušil se je nad bogatim belokranjskim etnografskim izročilom, še posebej nad tkanjem domačega platna in pisanjem pisanic. Oboje se je trudil obuditi, s čimer bi dekleta in žene lahko tudi kaj zaslužile. Tako je že leta 1920 v Ljubljani pripravil prodajno razstavo adlešiških pisanic, zelo odmevno pa je bilo naslednje leto sodelovanje na prvem ljubljanskem velesejmu, kjer so imeli Belokranjci kar svoj paviljon. Med svojimi učenci je zbiral tudi otroške izštevanke in jih leta 1924 izdal v knjižici Belokranjske otroške pesmi.

Čeprav je po petih letih odšel v Ljubljano, kjer je postal direktor Osrednjega državnega zavoda za žensko domačo obrt, se je vedno rad vračal v Belo krajino in še posebej v Adlešiče. A ne le on, tudi njegovi potomci. Tudi na včerajšnjo prireditev je prišlo več njegovih potomcev, med njimi tudi trije še živi od njegovih petih otrok, Marko, Nada in Rajka, čeprav imajo vsi že po več kot 90 let.

‹ nazaj

Galerija (31)

IMG_8827_1_1
IMG_8828_2_1
IMG_8830_3_1
IMG_8833_4_1
IMG_8836_5_1
IMG_8838_6_1
IMG_8839_7_1
IMG_8840_8_1
IMG_8842_9_1
IMG_8843_10_1
IMG_8846_11_1
IMG_8847_12_1
IMG_8848_13_1
IMG_8849_14_1
IMG_8851_15_1
IMG_8852_16_1
IMG_8855_17_1
IMG_8856_18_1
IMG_8857_19_1
IMG_8861_20_1
IMG_8862_21_1
IMG_8864_22_1
IMG_8865_23_1
IMG_8868_24_1
IMG_8869_25_1
IMG_8870_26_1
IMG_8872_27_1
IMG_8873_28_1
IMG_8874_29_1
IMG_8875_30_1
IMG_8878_31_1

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava