Prvi slovenski misijonar in škof med Indijanci v Gornjem Michiganu

14.1.2018 | 08:10

Trebnje - Friderik Irenej Baraga (1797-1868), po rodu Trebanjec, doma iz Male vasi pri Dobrniču, velja za enega največjih misijonarjev katoliške Cerkve 19. stoletja.

Zahvala župnika Pibernika županu Alojziju Kastelicu.

Letos mineva 150 let od njegove smrti, med prvimi spominskimi dogodki v jubilejnem letu pa je bila včerajšnja slovesna sv. maša v župnijski cerkvi v Trebnjem v okviru Baragovih dni. Kot je uvodoma povedal domači župnik Jože Pibernik, je bil Baraga velik človek pred Bogom in ljudmi, zato želi, da bi bil s svojim življenjem zgled in navdih tudi nam. Upa, da bo po vrsto letih prizadevanj kmalu razglašen za blaženega, k čemur naj pripomore tudi slovesna maša in vse molitve in priprošnje vernikov.

Novomeški škof msgr. Andrej Glavan. (Foto: J. A., arhiv DL)

Mašo je v spremstvu škofov in duhovnikov daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan, ki je v pridigi na kratko orisal življenje in delo velikega misijonarja, pastirja in škofa, ki se je pri svojem duhovniškem in misijonarskem poslanstvu srečeval z mnogimi težavami: od nerazumevanja duhovnih sobratov v Sloveniji do težkega položaja med Indijanci, kjer je v revščini in včasih nemogočih pogojih oznanjeval božjo besedo, ustanavljal misijonske postaje, gradil skromne cerkvice, pisal molitvenike in obenem skrbel tudi za izobraževanje Indijancev, ustanavljal šole, v katerih je otroke učil brati, pisati, računati in krščanskega nauka. Trudil se je tudi, da bi Indijanci opustili alkohol, ki je bil velik problem.

Baragovi predmeti, ki so bili pomembni pri njegovem delu: molitvenik, mašniški plašč, krplje, palica,...

V misijonih je služil severnoameriškim Indijancem od leta 1830 do 1853 kot navaden misijonar, od leta 1853 do leta 1868, ko je med njimi tudi umrl, pa kot prvi tamkajšnji indijanski škof. Indijancem je prinesel luč vere, pa tudi plamenico kulture, saj se je ob prvenstvenem duhovniškem služenju posvečal tudi raziskovanju njihovega jezika in pisanju prvih knjig v otavanščini in očipvejščini. V svoji misijonski gorečnosti je Baraga razodeval do Boga in bližnjega toliko ljubezni, kakor le malokdo, zato sega sij njegovega svetega življenja tudi v naš čas ter plemeniti tudi našega duha.

Trikraljevski koledniki na skupinski sliki s škofi in duhovniki.

»Priporočajmo se našemu velikemu možu, ki je bil kljub vsem težavam srečen kot malokdo, ker je vse delal z veliko ljubeznijo. Upajmo, da bo še v času papeža Frančiška razglašen za blaženega,« je dejal škof Glavan.

Da so na velikega Slovenca ponosni tudi Trebanjci, je v nagovoru dejal župan Alojzij Kastelic. »Je eden od prvih prosvetljencev iz tega prostora, ki je uspel v svetu. Občani si iskreno prizadevamo in želimo, da bi bil čim prej razglašen za svetnika,« je dejal. Župnik Pibernik, ki se bo v teh dneh slovesnosti ob 150. letnici smrti Barage udeležil kot zastopnik Slovenske škofovske konference in s tem vseh slovenskih vernikov v Ameriki, v Marquettu, kjer je Baraga živel od leta 1866 do svoje smrti, se je županu in vsem prisotnim škofom z lepo sliko Friderika Ireneja Barage zahvalil za podporo.

Po maši, ki jo je obogatilo petje domačega župnijskega pevskega zbora, ter sodelovanje trikraljevskih kolednikov iz celotne novomeške škofije, je sledila akademija, ki so jo pripravili KUD Trebnje in študentski pevski zbor Zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

Komentarji (3)

14.1.2018Oceniabecedarij 
o Indijancih pa nič...
14.1.2018OceniKar je res, je res 
Seveda ne. Oni so bili in so v drugem planu...
14.1.2018—   (1)   (1)   Ocenialfa 
Včasih je treba tudi prispevek prebrat. Tisto, kar vidva mislita se je zgodilo mnogo prej. Hvala mu za vse dobro, kar je storil.

Komentiraj prispevek