Osvetlili vlogo zapora Dob med osamosvojitveno vojno

13.3.2018 | 11:25

Člani včerajšnjega omizja

Dogodek je pritegnil kar precej poslušalcev.

Dob pri Mirni - Zapor Dob pri Mirni je imel med osamosvojitveno vojno pomembno vlogo. Od 29. junija do 9. julija 1991 je v njem deloval zbirni center za vojne ujetnike. Bil je dokaj neopazen, predvsem pa so uslužbenci, ki so skrbeli in pazili na vojne ujetnike, delovali strokovno in profesionalno, zato ni prišlo do kakšnih večjih izgredov, ki bi pripeljale do smrtne žrtve, so včeraj poudarili na omizju o vlogi zaporov med osamosvojitveno vojno.

Dogodek je pripravilo Policijsko veteransko društvo Sever Dolenjska in Bela krajina, gostil pa ga največji slovenski zapor, ki ravno v letošnjem letu obeležuje 60-letnico.

O situaciji v zaporih in povezanosti zaporov z odločitvami na političnem polju so spregovorili Bogomil Brvar, namestnik ministra za notranje zadeve med osamosvojitveno vojno, Anton Maver, takrat vodja centra za ujetnik na Dobu, Janez Kukec, takrat vodja centra za prebežnike na Lanšprežu in Bojan Majcen, sedanji direktor Zavod za prestajanje kazni zapora Dob.

Eden od osmih zbirnih centrov za vojne ujetnike je bil formiran tudi na Dobu. V dobro organiziran sistem ravnanja z obsojenci je bilo treba umestiti in vpeljati še natančno organiziran in skrbno nadzorovan sistem ravnanja z ujetniki, kar je bilo precej zahtevno in tudi stresno, so poudarili govorci. Tedanji upravnik Doba Jože Jevnikar, ki se zaradi smrti v družini dogodka ni udeležil, je zaradi specifičnih razmer in povečanega obsega dela na podlagi internega akta izdal odredbo, s katero je 2. julija imenoval Antona Mavra, današnjega župana občine Mokronog-Trebelno, za odgovorno osebo zavoda pri izvajanju del in nalog iz pristojnosti zavoda v centru.

Po besedah Mavra se je vsak dan odvilo ogromno različnih dogodkov povezanih z vojnimi ujetniki. Kljub izražanju nezadovoljstva in grožnjam je, kot je dejal, delo v zbirnem centru potekalo dobro, saj so vsem zagotavljali človekove pravice, kar so v svojih zapisih ugotavljale tudi mednarodne institucije, od katerih so za profesionalno obravnavo ujetnikov dobili številne pohvale.

Na osnovi dogovora med takratnim ministrstvom za pravosodje in uprave ter ministrstvom za notranje zadeve je bil na v sklopu zaporov na Dobu poleg centra za vojne ujetnike organiziran še center za vojne prebežnike, in sicer na Lanšprežu. Vodja slednjega je bil Janez Kukec, ki je povedal, kako je deloval center in katere so bile največje težave.

7. julija je bila podpisana Brionska deklaracija med Slovenijo in SFRJ pod političnim pokroviteljstvom Evropske unije, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije. Posledica je bila zahteva po izpustu ujetnikov, kar je bilo znova precej stresen dogodek, so dejali sogovorci.

Na koncu omizja je bilo slišati, da si nihče ne želi, da bi se takšni dogodki ponovili. Povezovalka omizja Petra Krnc Laznik je vprašala, ali bi danes zavod Dob lahko tako reorganizirali, da bi v enem delu gostili vojne ujetnike. Sedanji direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Bojan Majcen je odgovoril, da bi bilo to možno, saj ima za sabo odlično ekipo uslužbencev. Zbranim je tudi predstavil trenutno stanje v največjem slovenskem zaporu.

Besedilo in fotografije: R. N.

Galerija

Komentiraj prispevek