Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dežurni novinar danes znova ob 20. uri

29.3.2018 | 15:00

Zdravstveni dom Črnomelj. (Foto: M.B.J., arhiv DL)

Prvi klic četrtkovega večera je prispel iz Črnomlja. Anton je povedal, da je v tamkajšnjem zdravstvenem domu ta dan delala le ena zdravnica, kar je po njegovem prepričanju za naselje s šest tisoč prebivalci premalo in nedopustno. »Pričakoval bi krizni sestanek na občini. Zdravniki izgorevajo, to je lahko za vse nevarno. Če gre ena zdravnica na porodniško, se ves sistem podre. Potem bomo pa po časopisih vlačili kakšno ubogo zdravnico, če kaj ne bo strokovno opravljeno,« je povedal in dodal, da sta za razmere po njegovem odgovorni tako direktorica ZD Črnomelj Eva Čemas kot črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič.

Direktorica Čemasova je v svojem odzivu zatrdila nasprotno, da torej kadrovskih težav nimajo: »V ZD Črnomelj imamo programe splošnih ambulant in otroškega ter šolskega dispanzerja, dodeljene s strani ZZZS, kadrovsko pokrite. Ordinacijske čase zdravnikov v skladu s splošnim dogovorom imamo objavljene in so tudi potrjeni s strani ZZZS. Morebitne odsotnosti zdravnikov so objavljene.« Glede četrtkovega razporeda zdravnikov pa: »Po urnikih delajo ob četrtkih štiri zdravnice dopoldne in tri popoldne. Na ta dan sta bili dve zdravnici odsotni, odsotnosti sta bili objavljeni. Ena zdravnica je na porodniškem dopustu, nadomeščanje je zagotovljeno po razporedu, ki je tudi objavljen.« Čemasova še navaja, da je v njihovem zdravstvenem domu zagotovljena 24-urna nujna medicinska pomoč in da je vsem občanom na voljo zdravnik za nujne primere. »V ambulantah družinske medicine in otroškega ter šolskega dispanzerja pa zagotavljamo zdravstveno varstvo v skladu z urniki. Se pa zgodi, da tudi naši zaposleni zbolijo ali pa rabijo dopust in posledično takrat ambulanta ne dela,« je še zapisala.

Imate kakšno vprašanje, predlog, mnenje? Sporočite nam ga lahko na naš dežurni telefon 07/39-30-500 - VSAK ČETRTEK med 20. in 21. uro. Lahko nam pišete tudi po elektronski pošti urednistvo@dol-list.si ali pa izpolnite obrazec na naši spletni strani. Vaša mnenja z odgovori pristojnih bomo objavili v prihodnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

Naslednji bralec se je predstavil kot žalosten Šentrupertčan. Po njegovih besedah šentrupertski župan Rupert Gole ne obiskuje prireditev, ki so povezane z vero in cerkvijo, ampak zgolj »komunistične« dogodke, kar ga žalosti. Dodal je, da se njihov kraj v primerjavi z Mokronogom prepočasi razvija. »Kaj bomo s kozolci, če je v jedru kraja gniloba?« se je vprašal bolj jezen kot žalosten.

Oglasila se je tudi zvesta bralka Vika Lozar iz Črnomlja, ki običajno pohvali delo naše belokranjske novinarke Mirjam Bezek-Jakše, tokrat pa je bila navdušena nad komentarjem Brede Dušič Gornik na temo praznovanja 8. marca. Tudi ona je prepričana, da marsikdo ta praznik neupravičeno označuje za »ostalino komunizma«, da gre za lep praznik, precej lepši od novejših valentinovega ali materinskega dne. »Vsem ženskam čestitam ob njihovem prazniku, vam pa želim še mnogo takšnih prodornih zapisov,« je dodala Lozarjeva.

Oglasil se je tudi zvesti bralec, ki se je predstavil kot stari Dolenjec. Prebral je našo anketo prejšnje številke, v kateri smo bralce in bralke spraševali, ali bi morali več denarja nameniti našim vojakom ali ne. »Moj vnuk dela za vojsko, premalo imajo,« je dodal svoje mnenje in navrgel, da bi morali vojaki v primerjavi s policisti dobiti več, saj bodo šli v primeru napada na državo v prve bojne linije, kar po njegovem mnenju za policiste ne velja.

Bralko Andrejo jezi izjemna površnost in neverjetna neresnost Agencije RS za okolje (Arso), ki si ju ta ugledna agencija po njenem prepričanju ne bi smela privoščiti: »Za petdeset let nazaj ali pa še dlje imamo natančne podatke, koliko snega je kdaj zapadlo v katerem mestu in kako debela je bila snežna odeja na kateri datum. Za letos pa za Novo mesto ni nobenih podatkov ali pa so ti popolnoma napačni! Pred dnevi je prek noči v Novem mestu zapadlo 20 cm snega, novomeški vremenoslovci pa so namerili le 4 mm, da ne govorim o tem, da podatka o skupni višini snežne odeje v Novem mestu letos na spletni strani Arsa ni, je pa na primer vestno beležena skupna višina snežne odeje v Portorožu. Na spletni strani Arsa tako lahko najdemo podatek, da je bilo 26. februarja leta 1969 v Novem mestu 28 cm snega, podatka, koliko ga je bilo na ta dan letos, pa ne. Kot da smo se vrnili v srednji vek! Tudi za Lisco, ki je pri nas glavna srednjegorska meteorološka postaja, ni podatka. Ko bodo zanamci brskali po teh podatkih, bodo lahko ugotovili le, da je bila letošnja zima v Novem mestu brez snega. Kako to, da so za Kočevje in Črnomelj na voljo natančni podatki, za Novo mesto ali Lisco pa ne?«

Z omenjene agencije so pojasnili, da so lansko poletje novomeško postajo iz glavne postaje spremenili v padavinsko postajo. »Na postaji Novo mesto so bili dolga desetletja na voljo klasične meritve in opazovanja, ki so bila redno posredovana v radijski eter, na teletekst, internet ... Na postaji je bil prisoten meteorološki opazovalec in jih je večkrat dnevno pridno beležil in posredoval naprej. Z razvojem interneta smo pred 10 leti na naši spletni strani razvili spletno aplikacijo, ki omogoča dostop do meteoroloških opazovanj in meritev, ki smo jih od leta 1961 izmerili na naših opazovalnih postajah. Od poletja naprej, ko je v Novem mestu le še padavinska postaja, se tako meri le še količino padavin, višino snežne odeje, trajanje sonca in pojave. So pa ti podatki na voljo z enomesečno zakasnitvijo, za razliko od prej, ko so nam bili podatki na voljo takoj,« je zapisal Miha Demšar z oddelka za tok meteoroloških podatkov na Uradu za meteorologijo in hidrologijo Arso.

Demšar še pojasnjuje, da so se od poletja naprej, ko je bila ukinjena glavna postaja, namesto tega začeli objavljati podatki, ki jih izmeri posodobljena samodejna postaja, ki je postavljena na isti lokaciji. Tako se za postajo Novo mesto v medijih še vedno pojavlja podatek o stanju vremena, oblačnosti, temperaturi, tlaku, padavinah in vetru. »Konkretno vaša bralka sprašuje glede snežne odeje. Ker so meritve snežne odeje opravljene po drugačnih standardih, kot ga imamo pri drugih glavnih postajah, podatka o snežni odeji namenoma ne objavljamo pod rubriko snežne odeje iz glavnih postaj. Je pa ta podatek vseeno dosegljiv na treh različnih mestih na naši spletni strani.« Povezave do teh podatkov smo naši bralki že posredovali in jih bomo objavili tudi na naši spletni strani www.dolenjskilist.si.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista z dne, 15. marec 2018.

M. Martinović

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava