kultura

Modra polica v Trebnjem

15.5.2018 | 11:30 | Besedilo in fotografije: R. N.

Z leve proti desni: direktorice trebanjske knjižnice Pavla Golie Tanja Cuder, idejni oče modre police Toni Gašperič in direktorica Ljudske knjižnice Metlika Marta Strahinić.

Postavitev modre police je pritegnil kar nekaj občanov.

Dogodek so popestrili učenci trebanjske osnovne šole.

Trebnje - Modre police so zamisel znanega belokranjskega humorista in kulturnega delavca Tonija Gašperiča. Do sedaj so jih na različnih krajih, kjer se giblje in zadržuje veliko ljudi, postavili že preko dvajset. Od včeraj jo imajo tudi v trebanjskem zdravstvenem domu.

Modra polica je, kot je povedal Gašperič, polica, na katero lahko odložite knjige, ki jih ne potrebujete več, z nje pa vzamete tiste, ki se vam zdijo zanimive. Ko jih preberete, jih vrnete na polico. Nihče ne vodi evidence, kaj ste prinesli in kaj ste vzeli. »Na idejo sem prišel, ker sem se selil iz kraja v kraj. Doma v Metliki sem imel ogromno knjig, ki jih nisem mogel kar zavreči, pa tudi podaril sem jih težko komu. Zato sem se domisli, da bi jih dal na polico, ki je dostopna ljudem,« pravi Gašperič in dodaja, da modra polica ne potrebuje ne evropskega, ne državnega, ne občinskega denarja, ampak samo veliko dobre volje.

Prvo so pred leti postavili v Metliki v enem od tamkajšnjih trgovinskih centrov in do sedaj se je v njej zamenjalo že preko 2.000 knjig. Ljudje se jih najbolj pogosto sposojajo pred prazniki in dopustom. »Modre police naj ne bi bile skladišče starih knjig,« opozarja Gašperič. Po njegovem morajo knjige krožiti med ljudmi, v Beli krajini pa ob modrih policah pripravljajo tudi literarne in glasbene večere.

Postavitev modre police podpirajo tudi v trebanjski knjižnica Pavla Golie in tamkajšnjem zdravstvenem domu. »S takim projektom smo želeli vsaj delno prispevati k dvigu bralne kulture,« pravi direktorica doma Vera Rozman. Dogodek je bil tudi priložnost za pogovor o pomenu knjige in bralnih navadah Slovencev. Kot je dejal Gašperič, je prebral podatek, da 48 odstotkov Slovencev zaradi pomanjkanja časa ne preberi niti ene knjige, 27 odstotkov Slovencev pa pravi, da jih knjige ne zanimajo. Z modro knjigo upajo, da bodo vsaj nekatere spodbudili k branju slovenske besede.

‹ nazaj