dolenjska

Romska skupnost mora razumeti vzajemnost pravic in dolžnosti

16.5.2018 | 19:35 | M. M.

Predsednik države Borut Pahor ob obisku Brezja in Žabjaka februarja letos. (Foto: M. M., arhiv DL)

Ljubljana, Novo mesto - Predstavniki romske skupnosti, občin, državnih institucij in nevladnih organizacij so danes na posvetu pri predsedniku države Borutu Pahorju spregovorili o odprtih vprašanjih položaja romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji. Po njihovem mnenju položaja ne bo mogoče spremeniti brez sodelovanja vseh in usklajenega medresorskega delovanja.

Predsednik Pahor je vse pozval, da ostanejo v dialogu in stvari urejajo s skupnimi napori, tudi v želji, da se ne bi ponovil primer Ambrusa. Kot je ugotavljal, je razprava pokazala na veliko potrebo po tesnejšem sodelovanju med romsko skupnostjo, lokalnimi skupnostmi in državnimi organi. Po njegovih besedah je jasno, da so potrebni ukrepi, ki so utemeljeni na načelu pozitivne diskriminacije, a je, kot je bilo slišati v razpravi, treba vztrajati tudi pri tem, da mora romska skupnost razumeti vzajemnost pravic in dolžnosti.

V izhodišče današnjega posveta so postavili primer predvidene prostorsko-komunalne ureditve romskega naselja Žabjak-Brezje. Novomeški župan Gregor Macedoni je opozoril na vlogo države, na potrebo po celovitih politikah in medresorskem sodelovanju. Kot je med drugim pojasnil, je za omenjeni projekt ključni prostorski akt v občinskem svetu v prvem branju dobil podporo, a so nekaj dni zatem, že po izteku roka dobili mnenje kmetijskega ministrstva, da je zanje spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna na območju romskega naselja Žabjak na predlagani način nesprejemljivo.

Za predsednika Sveta romske skupnosti Slovenije Jožeka Horvata Muca je vprašanje predvsem, ali bo za reševanje romske tematike dovolj politične volje in želje. Na zadeve opozarjajo več desetletji, napredki pa so zelo majhni, je dejal. Skrajni čas je za ukrepanje države in lokalne skupnosti, obe sta krivi, da se je čakalo toliko let, je bil jasen predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič, ki je poudaril, da so se problemi kopičili, pristojne institucije pa so zgolj pripravljale analize.

Predsednik sveta krajevne skupnosti Bučna vas Andrej Redek in vodja regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec sta spomnila, da je podoben projekt ureditve naselja leta 1984 že bil, a se je naselje zatem le še širilo. V njem je velika nezaposlenost, manj kot odstotek ima končano osnovno šolo, je navedel Mesojedec, Redek pa je izpostavil tudi slabo varnostno situacijo.

Medtem ko Mesojedec legalizacijo naselja vidi kot "getoizacijo, ki bo v prihodnje še poslabšala situacijo", pa je Redek dejal, da ureditvi naselja ne nasprotujejo, a menijo, da je to le del tistega, kar je treba narediti. Kot so opozarjali tudi ostali sodelujoči, zgolj urejanje bivanjskih razmer namreč ni dovolj, ampak je treba ukrepati tudi na socialnem, izobraževalnem in ostalih področjih.

Tudi po mnenju Nataše Žagar, ki je sama odraščala v romskem naselju, legalizacija ni rešitev. Izhod iz začaranega kroga vidi v tem, da se Romom omogoči, da dobijo delo, in v izobraževanju otrok, pri čemer je ključno sodelovanje vseh institucij. Kočevski župan Vladimir Prebilič je med tistimi, ki bi vezali prejemanje otroškega dodatka na prisotnost otroka v šoli, zavzel pa se je tudi za fleksibilizacijo zaposlovanja Romov pri javnih delih.

Kar pa zadeva urejanje bivanjskih razmer, Prebilič predlaga razmislek, da se občinam zagotovi dodatna sredstva za proaktivno reševanje bivanjskih vprašanj, na primer za nakup objektov ali za druge možnosti za preselitev. Predlaga pa tudi dolžniško amnestijo za Rome, ki so prezadolženi. Kot je dodal, ti danes nočejo kupiti parcel, ker bodo te zarubljene.

Vodja medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov Barbara Radovan je kot enega od predlogov, o katerih bi bilo smiselno razmisliti, izpostavila vzpostavitev lokalne projektne pisarne, ki bi bila povezava med občino in prebivalci romskih naseljih, slednjim pa bi pomagala pri urejanju zadev. A na razpis, ki je bil zaključen pred mesecem dni in s katerim so želeli takšno pilotno pisarno zagnati, niso dobili nobenega projekta.

"Problemov je veliko in trajajo predolgo," je dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki si želi, da bi nova vlada takoj začela njihovo reševanje. Pahor je danes že napovedal, da bo o teh vprašanjih po volitvah govoril z novim predsednikom vlade, je poročala STA.

Organizacijo današnje problemske konference je predsednik Pahor napovedal po tistem, ko si je februarja letos ogledal največje dolenjsko romsko naselje in se nato med drugim sestal še s predstavniki občin.

‹ nazaj