posavje

Kdo bo odgovarjal ob naslednji  poplavi?

26.5.2018 | 16:00 | Boris Blaić

Infra bi morala v Vrbini zgraditi nadomestni habitat, a ga ne more, ker ima Kostak tam koncesijo za črpanje gramoza. Ker se gradnja HE Mokrice odmika, črpanje trenutno poteka zelo počasi. (Foto: B. B.)

Krško - V sklopu ureditev ob gradnji HE Brežice bi morala Infra, ki skrbi za infrastrukturni del te velike naložbe, za savskim nasipom v Vrbini v bližini Racelanda urediti tudi nadomestne habitate za živalske in rastlinske vrste. Vloga habitatov pa ni le okoljska – v primeru visoke Save bi namreč služili tudi kot razlivna površina, ki bi pred poplavo zaščitila bližnje objekte in naselja.

A urejanje habitatov nikakor ne steče. Kot je na majski seji krškega občinskega sveta pojasnjeval direktor Infre Vojko Sotošek, je 15 hektarjev zemljišča na območju bodočih habitatov v lasti brežiškega podjetja HGP. Njegov lastnik je krški Kostak, ta pa ima za to območje državno koncesijo za črpanje gramoza. Koncesija je bila sprva podeljena za obdobje do leta 2019, zdaj pa jo pristojno ministrstvo na željo Kostaka podaljšuje še za štiri leta, torej do leta 2023.

»Infra tam ne more graditi, dokler ne dobi zemljišča,« je povedal Sotošek in dodal, da so se s Kostakom pogovarjali, da bi ta izstopil iz koncesije, a do dogovora na koncu ni prišlo. »Uredba o državnem prostorskem za HE Brežice govori o čim hitrejšem črpanju gramoza, a v praksi se dogaja ravno obratno. Dejstvo je, da ima Kostak tu svoj poslovni interes, a podaljšanje koncesije nas je zelo začudilo. O tem se ni z nami posvetoval nihče. Država bi morala to presekati, sicer pa bi ta problem rešila že ena visoka voda. Pri pretoku Save nad 2.900 kubičnih metrov na sekundo bi namreč celotno območje poplavilo,« je bil piker Sotošek.

Ali bi voda v tem primeru dosegla tudi naselje Spodnji Stari Grad, Kostakovo sortirnico odpadkov, ki stoji v bližini, in še kaj drugega, je vprašanje, na katerega v tem trenutku ne zna odgovoriti nihče, je pa dejstvo, da habitate zahteva državni prostorski načrt za HE Brežice. Nad brezbrižnim odnosom do poplavne varnosti in biotopa je bil zato zgrožen tudi svetnik Aleš Zajc, sicer tudi krajan Spodnjega Starega Grada, kjer številnih prebivalcev zagotovila o poplavni varnosti naselja ne prepričajo. »Dopisovanje med Infro in Kostakom glede tega vprašanja spominja na risanko A je to! Eden stoji na lestvi in bi rad nekaj zabil, drugi pa mu puli klin izpod nog, ker ravno potrebuje neko palico. Gramoza je na tem območju ogromno in Kostak ga s takim tempom ne bo izčrpal še 50 let. Zakaj se ne uredi razlastitev? Kostak bi v tem primeru pač dobil primerno odškodnino. Je pa sramotno, da občina kot največji lastnik tega podjetja dopušča, da se to dela,« pravi Zajc.

Glede razlastitve je Sotošek dejal, da ta ne bi rešila zagate, saj je težava (predvsem) v koncesiji, ki jo ima Kostak, zato je svetnik Dušan Dornik predlagal, naj občina prek svojih predstavnikov v nadzornem svetu Kostaka to podjetje pozove, naj se koncesiji odpove. »Za javni interes gre, ki bi ga morali postaviti nad profit,« je prepričan.

Župan Miran Stanko je glede tega dejal, da je na spornem območju okoli milijon kubikov gramoza in da je vsak kubik vreden od 4 do 5 evrov, »torej bi bil to precej nesmiseln sklep, saj mora za svoje interese kot lastnica Kostaka skrbeti tudi občina. Sploh pa so glavne razlivne površine na desni strani Save, habitati pa so namenjeni predvsem živim bitjem. V primeru poplav bi vanje steklo okoli milijon kubikov vode, kar pomeni, da bi se ob pretoku 2.900 m3/s napolnili v 344 sekundah. Skratka, za poplavno varnost so habitati minimalnega pomena,« meni župan. Povedal je še, da je imela Infra možnost, da to območje odkupi, a se nadzorni svet družbe na koncu za to ni odločil. »Bomo zdaj zaradi tega oškodovali našo družbo? Država je hotela hidroelektrarno, ne mi. Država je prišla v ta prostor, zdaj pa naj nosi posledice.«

Svetnik Jože Žabkar se je ob tem vprašal, kdo bo nosil odgovornost, če se bo trenutna poplavna varnost kljub vsemu izkazala za nezadostno. »Z vodami se ne gre igrati. Poplavna varnost in razvoj morata biti v soglasju.«

Svetniki so na koncu sprejeli odločitev, da bo občina svoje soglasje k uporabnemu dovoljenju za HE Brežice podala šele, ko bo Infra izvedla vse ureditve iz državnega prostorskega načrta, hkrati pa se bo v spor glede habitatov med pristojnim ministrstvom, Infro in Kostakom vključila kot mediator. Svetniki so podprli tudi Dornikov predlog, naj občinski predstavniki v nadzornem svetu Kostaka upravi predlagajo, da se družba odreče koncesiji. Glede na to, da občina v nadzornem svetu nima večine, je možnost za uspeh te pobude minimalna.

Članek je bil 24. 5. 2018 objavljen v tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj