dolenjska

Župan podrobneje zanikal očitke

28.5.2018 | 10:00 | M. Martinovič

Gregor Macedoni, župan MO Novo mesto

Novo mesto - V prejšnjem Dolenjskem listu smo poročali o novinarski konferenci SD, SNS, GAS in ZZD, ki so nanizali vrsto očitkov na račun župana MO Novo mesto Gregorja Macedonija glede negospodarnega in netransparentnega ravnanja. Zaradi zaključka redakcije smo objavili njegov prvi odziv, v katerem je vse navedbe označil za neresnične in sklic skupne novinarske konference z naslovom Druga plat županovanja… kot posledico njegove napovedi vnovične kandidature na jesenskih lokalnih volitvah. A med očitki so predstavniki omenjenih strank zastavili vrsto konkretnih vprašanj, zato smo župana prosili za dodatna pojasnila.

Glede Zavoda Novo mesto je predsednik novomeškega odbora SD Srečko Vovko med drugim povedal, da ima ta zdaj šest zaposlenih več kot pred združitvijo prejšnjih zavodov in da so, namesto da bi z združitvijo kaj privarčevali, proračun dodatno obremenili za vsaj 650.000 evrov. Gregor Macedoni odgovarja, da namen novega zavoda »ni bila finančna in kadrovska racionalizacija, temveč nadgradnja dosedanjih in uvedba novih programov na področjih športa, kulture, mladine in turizma ter doseganje sinergij komplementarnih področij«. Pred združitvijo je bilo leta 2014 realiziranih za okoli 215 tisočakov programov, lani pa za slabih 344 tisočakov, hkrati so po njegovih besedah v tem obdobju samo pri materialnih stroških privarčevali dobrih 73.000 evrov.

Glede domnevnih odprtih dolgov družbe Konvikt dodatnih pojasnil župan tokrat ni podal, je pa tovrstne govorice zavrnil že pred časom na eni od novinarskih konferenc. Glede vprašanja opozicije, kam je šlo sto tisočakov iz postavke za ustanovitev javne univerze, pa je pojasnil, da ta denar občina namenja visokošolskim zavodom, katerih soustanovitelj je.

Vovko je župana javno vprašal tudi o vrsti projektnih svetov in njihovem delovanju ter stroških. Župan odgovarja, da je »ustanovil konkretna posvetovalna telesa, ki na različnih področjih pripravljajo strokovne podlage in priporočila za kakovostnejšo obravnavo posameznih področij obsežnega sistema občinske uprave«. Izpostavil je pooblaščenca za mestno drevje, urbanistični svet in projektni svet za ureditev funkcionalnih zemljišč, za delovanje teh oz. vseh projektnih svetov pa je občina v lanskem letu porabila 1.160 evrov.

VPRAŠANJE ZA VOVKA

»Ironičen je očitek o opustitvi projekta Cerod II in navedba, da se je »Macedoni odpovedal že odobrenim 21 milijonom evrov, kolikor je znašal sofinancerski državni in EU znesek«. Številni mediji so poročali o dejstvu, da so odločitve MO Novo mesto in podjetja Cerod v letu 2013 in 2014 (pred začetkom mandata župana Gregorja Macedonija) pripeljale do situacije, ko ni bilo veljavne sofinancerske pogodbe ter izvajalec ni mogel izpolniti pogodbenih obveznosti do 31. 12. 2015, ko je bil zadnji rok za morebitno črpanje sofinancerskih sredstev. Če projekta ne bi ustavili, bi povzročili več kot 15 milijonov evrov škode za novomeško občino in večmilijonsko škodo za preostale občine soinvestitorice, kar bi lahko povzročilo finančni kolaps novomeške in še katere od sosednjih občin,« glede očitkov glavnega tajnika ZZD Avgusta Finka pojasnjujejo na rotovžu. Ponovili so argumente, zakaj so odstopili od projekta, kljub zavedanju možnosti tožb, zanikali, da so zaradi tega dražje položnice, in nadaljevali: »Zakaj je bilo začrtano reševanje obdelave odpadkov z 32-milijonsko investicijo na podlagi pogodbe iz leta 2013, če je sedaj znano, da lahko isti cilj dosežemo s 6- do 7-milijonsko investicijo, pa je vprašanje za odgovorne pred mandatom aktualnega župana; eden od njih je tudi govornik na novinarski konferenci, Srečko Vovko, ki je bil v navedenem času nadzornik podjetja Cerod.«

IZGUB NI

Alojz Kobe iz GAS je na omenjeni novinarski konferenci med drugim izpostavil projekt hidravličnih izboljšav Dolenjske, ki po njegovih besedah vsebuje že več kot milijon evrov dodatnih stroškov zaradi slabo opravljenih del. Ob tem je omenil, da naj bi vgrajevali cevi slabše kakovosti in da naj bi novi sistem že beležil vodne izgube. Macedoni je tudi to zanikal z besedami, da je bila projektna dokumentacija pripravljena že leta 2013, zato nekaterih konkretnih situacij na terenu ni bilo mogoče predvideti, kot je denimo rezervoar surove vode ob vodarni Jezero, ki ga je bilo nujno dodatno zagotoviti zaradi upadanja vira vode ob večji izdatnosti porabe. »Verjetno pa občanom, navajenim prekuhavanja vode ob vsakem malo daljšem deževju, ni treba dodatno pojasnjevati pomena projekta,« je pristavil in zavrnil navedbe o pogodbah »na ključ«, vsa nepredvidena dela pa so po njegovem vključena v ustrezne dokumentacije, ki zagotavljajo sofinanciranje. »Prav tako ne drži navedba o ceveh slabše kakovosti in vodnih izgubah, saj vgrajene cevi ustrezajo vsem zahtevanim evropskim standardom, upravljavec pa ne beleži nikakršnih izgub vode.«

Kobe je omenil tudi zaključene energetske sanacije, ki jih je občina izvedla v partnerstvu s Petrolom, in namignil, da bi lahko naložbo z manjšim kreditom izvedla sama. Na občini nasprotno trdijo, da gre za prebojen pilotni projekt, navajajo vrsto javnih pohval zanj, posnemali naj bi ga že v Kranju, Celju in Novi Gorici. »Javno-zasebno partnerstvo je bilo pogoj za pridobitev dobrega milijona evropskih kohezijskih sredstev, hkrati pa smo s tem zagotovili kakovostnega izvajalca z bogatimi izkušnjami na področju energetskih prenov objektov,« so še zapisali v obsežnem drugem odzivu, ki je v celoti objavljen na naših spletnih straneh.

Za konec so zavrnili tudi očitke SNS glede črpanja evropskih sredstev in nanizali vrsto že izvedenih ali tekočih projektov ter zaključili z besedami: »V zadnjih 20 letih Novo mesto ni imelo tako intenzivne investicijske in razvojne dinamike, ministrstvo za finance pa nas je v letošnjem letu ocenilo kot najbolj razvito mestno občino v Sloveniji.«

Članek je objavljen v aktualni tiskani izdaji Dolenjskega lista z dne, 24. maj 2018. V priponki spodaj si lahko odziv MO Novo mesto preberete v celoti.

‹ nazaj