gospodarstvo

Iz Kočevja prihaja svetovna novost

5.6.2018 | 11:10 | M. L.-S.

Direktor Melamina Srečko Štefanič (levo) in Damjan Murn, ki je eden od dveh direktorjev podjetja SmartMelamine, pred novo proizvodno linijo, na kateri bodo izdelovali trenutno edinstven izdelek na svetu. (Foto: M. L.-S.)

Kočevje - Predvidoma septembra letos bodo v kočevski kemični tovarni Melamin uradno odprli novo proizvodno linijo podjetja SmartMelamine. V prostorih matičnega podjetja bo podjetje, katerega ustanovitelja in enakovredna solastnika sta Melamin in nemški partner OMPG iz Thüringena, proizvajalo melaminske flise, izdelane iz melamina kot osnove, ki predstavljajo, kot pravi direktor podjetja SmartMelamine Damjan Murn, svetovno novost.

Melamin je že leta 2015 skupaj z nemškim partnerjem OMPG, ki je kapitalsko najmočnejši partner v skupini TITK, ustanovil podjetje, katerega ime je danes vezano na zaščitno blagovno znamko izdelka SmartMelamine. »SmartMelamine izdeluje edinstven material z lastnostmi, ki jih nima noben organski material. Odlikujejo ga super zvočna in termična izolacija, lahkost in negorljivost,« pravi direktor Melamina Srečko Štefanič. Gre za netkane flise na bazi melamina z izjemnimi karakteristikami, ki se bodo lahko uporabljali v avtomobilski, letalski in železniški industriji, pri filtraciji vročih plinov ter tudi kot polnilo specialnih profesionalnih oblačil, saj poleg negorljivih lastnosti material ponuja tudi izjemno toplotno in akustično izolativnost.

Izdelek so razvili v Nemčiji na pilotni napravi, vendar pa je bila za novo industrijsko postrojenje predvidena investicija okoli 30 milijonov evrov. »Mi pa smo na našem kemijskem delu – na proizvodnji smole in granulata – za te niti dosegli določene sinergije, tako da je celotna investicija stala sedem milijonov evrov. To nam omogoča tudi naša lokacija, kjer so reciklaže, infrastruktura in naše znanje,« pravi Štefanič. Da so novo linijo znotraj hčerinskega podjetja lahko zagnali, pa je leta 1954 ustanovljeni tovarni Melamin omogočilo, kot pravi Štefanič, 1,5 milijona evrov iz razpisa Pokolpje, ki so jih dobili novembra 2016 za projekt Industrijska linija za melaminske flise, in 1,6 milijona, ki so jih dobili dva meseca kasneje iz Horizona 2020.

»Linijo smo postavili znotraj planiranega časa, do konca leta 2017, letos pa potekajo funkcionalna testiranja, optimizacije in modifikacije. Do septembra naj bi obvladali celo paleto proizvodov in imeli tudi uradno odprtje,« pravi Štefanič. Na novi liniji bodo, ko bo ta delovala s polno zmogljivostjo, proizvedli dva tisoč ton izdelkov in imeli letno okoli 17 milijon evrov realizacije. Več kot 90 odst. proizvodnje bodo izvozili, predvsem v Evropo in tudi Rusijo, ves svet, kot pravi Štefanič, pa bo prišel v poštev, ko bodo imeli kakšne nove linije tudi po drugih kontinentih.

Za potrebe podjetja SmartMelanine so zaposlili 26 novih ljudi, ki se že ukvarjajo z optimizacijo nove linije. Nove zaposlitve, kot pravi Štefanič, pa bodo prišle z novimi investicijami. Ko bodo to linijo napolnili, bo namreč treba postaviti še kakšno novo, skozi to pa bodo prišle tudi nove zaposlitve. »Se pa omogočajo nove zaposlitve pri aplikacijah. Ta material se lahko v Sloveniji tudi predela v razne polizdelke ali končne izdelke. To pa bo omogočilo tudi delovna mesta pri naših kupcih v Sloveniji,« pravi.

Melamin in SmartMelanine skupaj zaposlujeta 216 ljudi. Melamin je sicer letos dosegel tudi rekordno realizacijo. »Prvič smo dosegli 50 milijonov evrov,« pravi Štefanič. Dodaja pa, da pa je nekoliko nižji dobiček. Imeli so namreč določene stroške s postavljanjem infrastrukture za hčerinsko družbo, saj jih ta iz svoje prodaje še ni mogla pokriti, enormno, kot pravi Štefanič, pa so rasle tudi cene surovin in jih v končne cene izdelkov še niso uspeli vgraditi. Poleg tega so lani kupili tudi nove zmogljivosti za skladiščne prostore. Kupili so zemljišče s poslopjem nekdanjih Ljubljanskih mlekarn v Kočevju in tudi še nekaj drugih, manjših parcel, tako da imajo sedaj možnost širitve skladiščnih prostorov, ki jih bodo potrebovali tudi za izdelke iz nove linije.

Članek je bil objavljen v aktualni številki Dolenjskega lista.

‹ nazaj