šport

Po poteh Štukljeve dediščine: V igro vstopi Jože Colarič

10.6.2018 | 10:50 | Boris Blaić

Koš Sama Plantana na tekmi s Triglavom leta 1977, ki je novomeške  košarkarje odpeljal v drugo jugoslovansko ligo. (Foto: Marko Klinc)

Koš Sama Plantana na tekmi s Triglavom leta 1977, ki je novomeške košarkarje odpeljal v drugo jugoslovansko ligo. (Foto: Marko Klinc)

Košarka je v Novo mesto vstopila z majhnimi koraki. Leta 1948 so na Zgornji Loki, na platoju pod današnjim Kulturnim centrom Janeza Trdine, postavili prvi koš. Leta 1954 je TVD Partizan zgradil športni park na (Spodnji) Loki, s čimer je košarka dobila pogoje za organizirano vadbo, in pet let kasneje so novomeški košarkarji pod imenom Partizan začeli dosegati prve ligaške zmage. Košarka je postala vse popularnejša in leta 1962 so Novomeščani osvojili ljubljansko consko ligo, tako da so v naslednji sezoni zaigrali v drugi republiški ligi.

Prvo sezono v drugi ligi so partizanovci preživeli in košarkarske tekme so postale celo najbolj obiskani športni dogodki v mestu. V sezono 1964 so košarkarji zato vstopili smelo, želja je celo preboj v 1. slovensko ligo, a se na koncu vse obrne drugače. Največja težava je bil še vedno trener, za katerega ni bilo denarja, tako da je tudi to leto ekipo vodil trener-igralec. V sezoni 1964 je bil to Vinko Bele, ki je pred tem nekaj sezon igral za Ljubljano, slovenskega prvaka in bivšega zveznega ligaša. Partizan je kljub visokim ciljem sezono končal na zadnjem mestu lige in izpadel iz tekmovanja.

DRUGORAZREDNI ŠPORT

Ne le da so bili člani brez trenerja, za velik problem se je izkazala tudi zimska vadba, saj je bila edina telovadnica, kjer je bila vadba mogoča, na gimnaziji, to pa so si morali košarkarji deliti z odbojkarji, rokometaši in še kom. Vse glasnejše so zato postajale pobude za gradnjo športne dvorane, iz zapisov v Dolenjskem listu pa je moč razbrati, da je bilo sprva največ govora o ideji, da bi montažno dvorano postavili na Loki.

Leta 1965 niso Novomeščani igrali v nobenem ligaškem tekmovanju, a so se na kvalifikacijskem turnirju, ki so ga gostili, spet prebili v drugo ligo. Klub, ki je bil takrat še vedno le sekcija precej bolj razvejanega TVD Partizan, je v teh letih preživljal prvo resnejšo krizo. Pestile so ga finančne težave, s kakršnimi so se v tistem času ukvarjali tudi odbojkarji in rokometaši. Denarja in posluha za tekmovalni šport v gospodarstvu in občini ni bilo, saj je takratna politika poudarek dajala predvsem množični vadbi. Konec leta so v Novem mestu ustanovili novo društvo (Športno društvo Novo mesto), v katerem so združili vse tekmovalne športe (atletiko, nogomet, košarko, odbojko, rokomet, tenis, namizni tenis, veslanje in šah), Partizan pa naj bi se poslej ukvarjal le z mladino ter osnovno telesno vzgojo in rekreacijo.

V sezoni 1966 so košarkarji v 2. slovenski ligi tako nastopali pod imenom Novo mesto, a imena domačega mesta niso proslavili, saj so se po prvem delu lige, v katerem so nanizali le poraze, odločili za izstop iz tekmovanja. Eksperiment z ustanovitvijo novega društva se ni obnesel, kar se vidi tudi v žalostni podobi športnih objektov, ki, kot v Novomeški kroniki opozarja Dolenjski list, vsi po vrsti žalostno propadajo. Košarka in vse druge igre z žogo v Novem mestu dobijo status drugorazrednih športov.

METLIŠKI STRELCI

Po poteh Štukljeve dediščine: V igro vstopi Jože Colarič

V letu 1967 Novomeščani ponovno niso nastopali v nobeni ligi, k sreči pa se je nadaljevalo delo z mladimi in leta 1968 so se košarkarji spet uvrstili v drugo ligo, v kateri so zmagali 7 od 14 tekem. Prvič v zgodovini so imeli trenerja (Andrej Petrič), ki ni bil tudi igralec. Za ekipo Novega mesta so v letu 1968 nastopali: Jože Splichal, Andrej Počrvina, Toni Pirc, Franc Šetina, Jože Šetina, Marjan Kopač, Dragan Šobar, Miha Gošnik, Janez Pezelj in Milan Uhan, od mladih pa so se v člansko ekipo prebili Žare in Slavko Kovačevič, Bojan Bencik in Boris Šepetavc.

Leta 1969 so Novomeščani v 2. SKL–center prvič dobili lokalnega tekmeca – Metliko, s katero so v naslednjih letih odigrali nekaj vročih sosedskih derbijev. Rezultatsko je bila sezona podobna prejšnji, medtem ko so razmere v ŠD Novo mesto ostale težke in neurejene.

Leta 1970, ko so jugoslovanski košarkarji v Ljubljani osvojili naslov svetovnih prvakov, so si košarkarji ŠD Novo mesto priborili napredovanje v 1. B ligo. Na pokalni tekmi z Jesenicami leta 1970 se je v člansko ekipo prvič uvrstil tudi Jože Colarič, takrat igralec pionirske in mladinske ekipe, danes pa predsednik uprave Krke, tovarne zdravil, generalne pokroviteljice kluba, katere ime novomeški košarkarski klub nosi v zadnjih dveh desetletjih. Dolenjski list je tega leta zabeležil tudi incident, ki se je zgodil na tekmi v Metliki, na kateri je nekaj belokranjskih navijačev na tekmece iz Novega mesta streljalo z zračno puško!

Z NOVOTEKSOM V JUGOSLAVIJO

Leta 1971 so košarkarji dobili prvega pravega sponzorja in od takrat naprej so nastopali pod imenom Novoteks. Rešeni največjih finančnih skrbi in ob izboljšanih pogojih za treninge (zgrajena je bila telovadnica na OŠ Bršljin) so že v prvi sezoni 1. B lige osvojili prvo mesto in se uvrstili v 1. SKL. V odločilni tekmi za prvo mesto je Novoteks doma premagal Ljubljano (62:60), Andrej Petrič je bil razglašen za najboljšega trenerja v ligi, Slavko Kovačevič pa je postal prvi reprezentant Slovenije iz Novega mesta. Košarka, ki je bila vrsto let v senci odbojke, je prevzela primat najpopularnejše športne panoge v Novem mestu.

Prvo leto nastopanja v 1. SKL so Novomeščani končali na sedmem mestu, kar je bil za novinca v ligi lep uspeh. Za Novoteks so nastopali: Splichal, Ž. Kovačevič, S. Kovačevič, Počrvina, Ivančič, Pirc, Papič, Šobar, Kopač, Šepetavc, Blažič in Munih. Do leta 1975, ko je bila zgrajena športna dvorana Marof, se je Novoteks uveljavil kot eden boljših članov 1. SKL, v naslednjih dveh letih pa se je ekipa močno pomladila. Z aktivnim igranjem so prenehali Splichal, Počrvina in Poljšak, prišli pa so mladinci Bajc, Plantan, Besednjak, Kraševec in S. Seničar. Novoteks se je leta 1976 po dekretu združil s KK Beti Metlika, v 1. SKL pa so nastopali pod imenom Dolenjska.

Mlado ekipo je po koncu igralne kariere prevzel Jože Splichal in leta 1977 so Novomeščani 1. SKL končali na drugem mestu. V kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v 2. zvezno jugoslovansko ligo v Trbovljah so z odločilnim košem Plantana tik pred iztekom igralnega časa z rezultatom 76:74 premagali kranjski Triglav in se na veliko presenečenje vseh prebili v zvezno konkurenco.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista z dne 24. maj 2018.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava