bela krajina

Česa se bojijo v Beli krajini?

21.6.2018 | 08:10 | Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše

V Črnomlju so se spraševali, česa se bojijo*

Črnomelj - Ob 20. juniju, svetovnem dnevu beguncev, so v Črnomlju pripravili pogovor o migracijah v Sloveniji in izzivih, s katerimi se srečujejo v Beli krajini, ki so mu dali naslov Česa se bojimo? Pogovor je potekal v okviru triletnega programa projekta Utrinki z mej, v katerem sodeluje 31 občin, regij in nevladnih organizacij iz 13 držav Evropske unije. Iz Slovenije so partnerji Inštitut za etnične in regionalne študije, Mestna občina Maribor in občina Črnomelj.

Poslanka v državnem zboru Violeta Tomič je dejala, da se še nikoli ni dogajalo, da bi politika tako zlorabljala migracije kot danes, to pa počne zato, da bi preusmerila pozornost. Tudi spontane demonstracije v Beli krajini proti zbirnemu centru so bile po njenih besedah popolna zloraba demokracije. Jurij Zaletel z Urada RS za oskrbo in integracijo migrantov je povedal, da je v Sloveniji v 26 letih dobilo mednarodno zaščito 800 ljudi. Sedaj so slovenski azilni domovi zasedeni približno 30-odstotno.

Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je dodala, da so migracije bile, so in bodo, da pa je bolje, da migrante usmerijo na določeno lokacijo in jih popišejo. Apelirala je, da tudi na mednarodnem nivoju pomagajo razvoju turizma ob Kolpi. Medije pa je pozvala, naj poročajo tako, da se turisti ne bodo bali priti v Belo krajino. Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Renata Brunskole je povedala, da je v Sloveniji kljub temu, da je gospodarska rast, še veliko socialno ogroženih in najprej nudijo pomoč tem ljudem. Seveda pa priskočijo na pomoč tudi tistim, ki pridejo v našo državo.

Igor Petelinc s Policijske uprave Novo mesto je dejal, da se število migrantov na južni meji povečuje od lanskega septembra, v črnomaljski občini pa jih je v letošnjih petih mesecih nedovoljeno prečkalo mejo 631. Policija si na državni in lokalni ravni izredno prizadeva, da bi zaščitila domače prebivalstvo in zaskrbljenost ni potrebna, saj razmere niso kritične. Klemen Vitkovič, predsednik sveta Mladinskega centra BIT, pa je dejal, da so ljudje rekli, da nimajo nič, sedaj bodo imeli pa še begunski center. Jezni so na državno in ne na lokalno politiko.

Eden od razpravljavcev je vprašal, ali so slovenski državljani res varni pred begunci, migranti? Petelinc je dejal, da sedaj razmere v Beli krajani niso bistveno slabše kot takrat, ko ni bilo migrantov in da policija razmere v celoti obvladuje. Kritike so bile tudi na račun ograje ob Kolpi, a je Petelinc dejal, da je na nekaterih delih državne meje učinkovita, še bolj učinkovito pa bi bilo, če bi bila tudi v Beli krajini ob vsej meji, kot je v Posavju. Glede na sedanje razmere pa bo najbrž stala še nekaj časa.

Na vprašanje, ali se imajo v Beli krajini česa bati, so vsi odgovorili, da ničesar. Tomičeva pa je dodala, da se lahko bojijo le politikov, ki širijo laži in nestrpnost.

Članice likovne skupine Ivanjščice pa so v avli kulturnega doma pripravile razstavo likovnih izdelkov na temo migrantov.

‹ nazaj