Po poteh Štukljeve dediščine: Soča, Vidašk, Krka, Elan

1.7.2018 | 14:00

Nogometaši Elana v prvi polovici 50. let na kandijskem igrišču, ki so ga izgubili zaradi gradnje blokov. Na fotografiji: Borut Kožuh, Božo Čavlovič, Božo Vesel, Slavko Sitar, Vinko Rodič, Ivo Bezek, Tomo Windisher, Vinko Mirtič, Janez Turk, Jože Šmajdek, čepi: vratar Marjan Kožuh.

Nogometaši Elana v prvi polovici 50. let na kandijskem igrišču, ki so ga izgubili zaradi gradnje blokov. Na fotografiji: Borut Kožuh, Božo Čavlovič, Božo Vesel, Slavko Sitar, Vinko Rodič, Ivo Bezek, Tomo Windisher, Vinko Mirtič, Janez Turk, Jože Šmajdek, čepi: vratar Marjan Kožuh.

Novo mesto - Kdaj natančno se je v Novem mestu začel igrati nogomet in kdo naj bi v mesto ob Krki prinesel prvo nogometno žogo, ni znano, vsekakor se je to zgodilo že pred letom 1922, ko je bil 19. februarja na občnem zboru na pobudo tovarnarja Josipa Medica in po dogovoru odbornikov nogometnih klubov SK Soča in SK Vidašk, ki so sklenili, da sta dva nogometna kluba za tako majhno mesto preveč, v Narodnem domu ustanovljen športni klub Krka, ki z medvojno prekinitvijo deluje še danes.

O ustanovnem občnem zboru in o nekaterih kasnejših sestankih obstaja zapisnik, pod katerim je podpisan tajnik Bogo Skalicky, iz zapisnika o ustanovnem občnem zboru pa je razvidno, da je bilo takrat za ime kluba v igri več imen, med drugim tudi Rudolf, a so na koncu izbrali Krko, kot se klub imenuje tudi danes, le da tedaj to ni bilo po glavnem pokrovitelju. Vendar so ime kmalu spremenili v Elan, pod katerim je klub deloval večino svojega časa vse do devetdesetih let, ko je po osamosvojitvi pristal celo v prvi slovenski nogometni ligi in pod imenom Studio D dosegel svoje največje uspehe, ko ga je le dvajset minut ločilo od naslova pokalnega zmagovalca in s tem od uvrstitve v tedanji evropski pokal pokalnih zmagovalcev.

Kdaj sta bila ustanovljena kluba Soča in Vidašk, ni jasno, zanesljivo je le, da sta delovala že leta 1921. V času, ko so se ljudje še živo spomnili tistih časov, je J. Klemenčič decembra leta 1954 v članku O nastanku in razvoju novomeškega športa zapisal, da so v prvih letih po končani prvi svetovni vojni, ko so Novomeščani slavili velike uspeha someščana Leona Štuklja, v Novem mestu predvsem študenti začeli ustanavljati športne oziroma pravzaprav nogometne klube, in pri tem omeni Sočo in Vidašk.

Nogometaši Elana pred tekmo leta 1960 na novem stadionu pod Portovalom

Nogometaši Elana pred tekmo leta 1960 na novem stadionu pod Portovalom

Med vojnama so nogomet v Novem mestu igrali na sejmišču na Loki, kjer so morali po sejmih nogometaši najprej pospraviti, kar so tam pustile živali, da so sploh lahko igrali. Drugo, precej boljše in večje igrišče je bilo v Kandiji v neposredni bližini sedanjega križišča med Trdinovo in Smrečnikovo ulico, kjer so leta 1954 začeli graditi bloke, občinski možje pa nogometašem kljub zagotovilom pred začetkom gradnje niso zgradili novega igrišča drugje. Nogometaši so sicer sami začeli urejati igrišče pod Portovalom na njivi nad podjetjem Kremen, kjer so jim obljubili prostor, a jih je volja minila in je zemljišče začel preraščati osat, tekme pa so morali igrati na igriščih nasprotnih moštev. Rešitev je prišla z napovedanim zletom bratstva in enotnosti, ko so pod Portovalom zgradili nov sodoben štadion in servisni objekt ob njem in nogometaši so prišli do igrišča, na katerem trenirajo in igrajo tekme še danes.

Po poteh Štukljeve dediščine: Soča, Vidašk, Krka, Elan

Ob ustanovitvi leta 1922 je nogometni klub Krka štel 54 članov, vpisnina je znašala dva dinarja, predlog za letno članarino pa je bil 15 dinarjev. Ob ustanovitvi kluba so člani deponirali 100 dinarjev v mestno hranilnico, za primer, če bi klub prenehal delovati in bi imel nov odbor, ki bi želel dejavnost oživiti, za to začetni kapital.

Medtem ko naj bi Soča in Vidašk pred tem le životarila, je nogomet po ustanovitvi novega kluba zaživel. Prvi predsednik kluba je bil Josip Medic, ki je imel tovarno perila in je bil tudi mecen kluba. Prvo tekmo so nogometaši tedaj že Elana odigrali pet mesecev po ustanovitvi kluba, ko je k njim v goste prišla enajsterica Primorja, kasneje pa naj bi po nekaterih virih nastopali v drugi slovenski ligi, po besedah tedanjega nogometaša in dolgoletnega organizatorja Jožeta Šmajdka ob devetdesetletnici kluba pa naj tedaj ne bi igrali v nobeni ligi, pač pa so skoraj vsak teden odigrali prijateljsko tekmo s katerim izmed ljubljanskih klubov. Poleg nogometa so v Elanu med obema vojnama gojili tudi atletiko, tenis, plavanje, namizni tenis in smučanje.

Tako kot v vse tedanje družabno življenje je tudi v šport ostro zarezala druga svetovna vojna in nogometni klub Elan je tedaj prekinil svoje delovanje, člani kluba pa so se med vojno in po njej razkropili, tako da je vajeti v svoje roke prevzel nov rod. Nogomet se med vojno sicer ni povsem nehal igrati, saj so nogometno igrišče radi uporabljali italijanski vojaki. Tudi nekaj tekem je bilo odigranih, precej so jih novomeški nogometaši odigrali tudi z vojnimi ujetniki, ki so bili brez dela in so čez dan lahko prosto gibali po mestu.

Člansko moštvo je po vojni s precej spremenljivim uspehom nastopalo v ligi ljubljanske nogometne podzveze, nekajkrat pa tudi v drugi slovenski ligi. Primerne pogoje za delo je dobil klub, ki je bil ponovno ustanovljen leta 1955, vmes pa so nogometaši delali pod okriljem TVD Partizan, šele po letu 1958, ko so zgradili nov stadion, a novomeškim nogometašem se vrhu slovenskega nogometa vse do osamosvojitve ni uspelo približati.

Članek je objavljen v aktualni številki Dolenjskega lista z dne 28. junij 2018.

Igor Vidmar

Komentarji (1)

1.7.2018 1   (1)   (0)   OceniMiro 
Ze od nekdaj se kaze zanicljiv in macehovski odnos do nogometa v Novem mestu. Takrat so jim vzeli igrisce in obljubili novega v zameno. Dobili smo nov stadion, lastnik katerega bi moral biti NK Elan. Sedaj pa so na njem kot kaksni nezaleni najemniki, atleti veckrat na leto unicijo igralno povrsino, primernih tribun stadion kljub obljubam ni nikoli dobil. Zalostno. Nihce ne vidi koliko otrok trenira nogomet, da bi vsaj njim olajsali treninge, ce se vsi ze tako bojijo imeti kvalitetno mostvo ki bi igralo kaksno vidnejso vlogo v slovenskem prostoru.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava