posavje

Butik mnogih priložnosti

11.7.2018 | 09:25 | M. L.

Žan Colarič: lokal ali dva v kraju več pomeni v skupnem pogledu lahko za vse več. (Foto: arhiv Ž. C.)

Kostanjevica na Krki - Odpreti ali ne odpreti ponovno picerije v kostanjeviškem starem mestnem jedru, na otoku? To očitno ni bilo pretežko vprašanje, če gre soditi po besedah Žana Colariča, direktorja kostanjeviškega podjetja Otok, ki bo pripravilo vse potrebno za skorajšnji ponovni zagon omenjenega pred časom zaprtega gostinskega lokala.

»Videli smo, da je picerija zaprla vrata, in odločili smo se, da jo ponovno odpremo. Z lastnikom smo podpisali pogodbo o petnajstletnem najemu objekta,« pravi Žan Colarič, ki temeljno zamisel o ponovnem življenju sicer znanega lokala pripravlja s še dvema sodelavcema; vsak od trojice je iz različne stroke.

Prepričani v zadostno ponudbo hrane in pijače v domačem okolju, bodo v pripravi jedi in jedilnikov segali prednostno po domačih pridelkih in izdelkih. Če omenjeno ne bo povsem ozko lokalno, bo vsaj slovensko, če bodo posegli po tujem blagu, bodo gledali za tem, da bo vsaj prodajalec slovenski, napoveduje Colarič. S tem kot ekonomist mogoče nekoliko odstopa od načela globalnega trgovanja, a to dela iz nekega povsem jasnega prepričanja. »V dosedanjih zaposlitvah sem bil veliko v stiku s tujino. Pri tem sem videl, da ljudje, in to ne samo na Balkanu, izkazujejo pripadnost svojemu okolju. Zato se tudi v našem primeru odločamo prednostno za slovensko blago, ker je to dolgoročno gledano dobro za vse nas,« pravi Colarič. K temu spada tudi taka podrobnost, kot je odnos do notranje opreme. Prostore namreč opremljajo z lesom starega kozolca, ki so ga kupili v kostanjeviški okolici. »Star les ima dušo. Ta občutek želimo dati tudi gostom,« pravi v zvezi s starimi bruni, na katerih ohranjene imenske začetnike nekdanjih lastnikov sedanjost povezujejo z neko lokalno preteklostjo in z izročilom tukajšnjega sveta na stičišču različnih kultur in zgodovinskih izkušenj.

Nastajajoči lokal, ki naj bi v kratkem odprl vrata, gre tudi glede na Colaričeve besede jemati kot nekaj od tistega, kar Kostanjevica na Krki že ima in kar naj bi imela v prihodnje, da bi to mesto in z njim širše območje upravičeno zaživelo v turistično središče. »Kostanjevica je cela butična. Od tega lahko imajo vsi prebivalci veliko,« pravi Colarič.

Vsak dodatek k obstoječemu lahko po njegovem temu »butiku« samo koristi. Dogajanje na bregovih Krke, kot je nedavno odprti bar in nastajajoče šotorišče na mestnem brodišču, denimo, po Colaričevih besedah smiselno dopolnijo sloves daleč znane gostilne ter kulturnega središče Galerije Božidar Jakac. Sama po sebi se obiskovalcem ponuja kostanjeviška narava s Krko, pragozdom, z Gorjanci in vsem zelenjem, kar opazi pravzaprav šele prebivalec velikega mesta. »Po evropski avtocesti potuje veliko ljudi in od teh se mnogi želijo na dolgi poti ustaviti za krajši čas. Zakaj ne bi bila ena od takih vmesnih postaj Kostanjevica na Krki? Smo le dobrih deset minut oddaljeni od avtoceste. V Sloveniji je letna rast turizma okrog petnajst odstotkov. Kostanjevica od te rasti občuti malo, občutijo pa Ljubljana, Bled, Portorož. Gre za to, da bi Kostanjevico na Krki bolj približali temu dogajanju. In Kostanjevica ima za to kar dobre priložnosti. Samo ne sme biti tako, da kar je več, je nekaterim odveč. Če bi vsaka hiša v Kostanjevici imela apartma ali več, če bi se ob obstoječih lokalih pojavili še novi, je to samo dobro. Če se poveča ponudba, lahko veliko prebivalcev živi od tega,« meni Žan Colarič, prepričan, da razvojnim zamislim kraj lahko da krila, za kar bi lahko bil zgled kostanjeviški sosed Šentjernej.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu št. 27, 5. julija

‹ nazaj