gospodarstvo

Počitnice: čas za počitek in – delo

18.7.2018 | 15:30 | B. D. G.

Kateri poklic bo pravi, mladi dostikrat lažje izvedo, če tudi v praksi poprimejo za delo. (Foto: arhiv DL)

Krško - Zakaj delo med počitnicami? Marsikateri mladostnik se s takim vprašanjem odzove na pobudo staršev, naj si poleti najde kakšno delo. Kaj niso počitnice že po imenu namenjene počitku?

Šolske počitnice so pri nas dolge najmanj dva meseca, zato je časa dovolj za eno in drugo. Po podatkih nekaterih študentskih servisov je poleti tudi do 60 odst. več študentskega dela kot čez leto. Mladi iščejo počitniško delo v prvi vrsti zaradi zaslužka, še posebno srednješolci, ki iščejo manj zahtevna dela, medtem ko pri mnogih študentih postane zaslužek le dobrodošel vzporedni del. Po podatkih študentskih servisov študentje pogosteje iščejo tudi izkušnje, nadgrajevanje svojega teoretičnega znanja in morebitne bodoče delodajalce.

Za mehkejši pristanek

Za mnoge je počitniško delo prvi stik s trgom dela, ki lahko ublaži morebitni »trdi pristanek« ob prvi resni zaposlitvi. Poleg tega jim zaslužek daje tudi večjo samostojnost in s tem manjšo odvisnost od staršev, ne smemo pa pozabiti niti na vzgojni učinek, saj vemo, kako drugače ravna otrok z 20 evri, če si jih je sam zaslužil.

Iz prve roke o poklicih (Foto: arhiv DL))

Mnogi mladi se preizkušajo na več različnih področjih dela, ker si tako pridobijo širšo paleto izkušenj in širšo mrežo poznanstev, spet drugi iščejo predvsem izkušnje v poklicu ali vsaj smeri, za katero se izobražujejo. Izkušnje posrednikov počitniškega dela kažejo, da študenti pri odločitvi pogosto tehtajo, ali jim delo lahko odpre vrata za poznejšo zaposlitev.

Na študentskih servisih je pred počitnicami široka ponudba različnih del – samo dva največja sta imela junija odprtih več kot 6.000 delovnim mest. Poleg tega se poleti odpirajo še priložnosti v podjetjih, ki ne objavljajo prostih del na servisih, in pri delodajalcih, kjer že delajo starši.

Zanimivo je, da nekatere občine sofinancirajo počitniško delo. V medijih smo zaznali poročanje o takih aktivnostih v občinah Ajdovščina, Lendava, Šoštanj, Velenje in Krško, kjer so letos že drugo leto objavili razpis za subvencioniranje počitniškega dela. Na krški občini so nam potrdili, da pri spodbujanju počitniškega dela v gospodarstvu orjejo ledino v državi, saj v drugih občinah financirajo počitniško delo mladih v javnem sektorju. Tako v Velenju, na primer, vključujejo mlade v aktivnosti nevladnih organizacij, pomoč pri izvedbi prireditev, čiščenje in urejanje javnih površin. Občina Šmartno ob Paki razpisuje počitniško delo na področju komunalnih storitev, občina Kočevje v ustanovah, ki izvajajo naloge v javnem interesu in krajevnih skupnostih, Ajdovščina pa v vseh javnih zavodih občine, in sicer za različna dela.

Za deficitarne poklice

Občina Krško je lani prvič objavila javni poziv podjetjem na svojem območju za sofinanciranje počitniškega dela mladih med 15. in 29. letom in zato zagotovila 26.000 evrov, letos pa je razpis ponovila in zanj namenila 30 tisočakov. Kako to, da so se v tej posavski občini odločili za dokaj unikaten način spodbujanja počitniškega dela? V občini pravijo, da so to storili na podlagi občinskega lokalnega programa za mladino 2016–2019, pa tudi nekaterih analiz, v katerih so mladi izpostavili želje in potrebe po počitniškem delu ter hkrati tudi po spoznavanju tehničnih, obrtnih poklicev.

Tako želi mladim omogočiti spoznavanje tehničnih in še zlasti deficitarnih poklicev ter jih spodbuditi k izobraževanju zanje. Razpis je zato namenjen prav delodajalcem, ki opravljajo dejavnosti na deficitarnih področjih, pri čemer je pomembno, da ne sofinancirajo administrativnih del v teh dejavnostih. Dijaki in študenti si pridobivajo izkušnje in delovne navade, delodajalci pa lahko spoznajo potencialne domače bodoče zaposlene.

Občina sofinancira posameznemu delodajalcu pet evrov na opravljeno uro, in sicer neto znesek izplačila dijaka ali študenta (znesek na napotnici), pri čemer lahko posameznik opravi skupno največ 160 ur počitniškega dela. Ob tem je pomembno poudariti, da so vse dajatve ter stroški varstva pri delu, mentorja, zavarovanja in tudi dodatne nagrade strošek delodajalca. »Tako imajo vsi sodelujoči delodajalci dodatne finančne in kadrovske obremenitve, zato jim je občina hvaležna za sodelovanje,« odgovarjajo v krški občini na pomisleke, ali ne gre pri zadevi morda za prelivanje javnega denarja v zasebne žepe.

Pravijo še, da lahko vsa podjetja po enakih pogojih sodelujejo na javnem razpisu in poudarjajo, da se marsikatero brez podpore ne bi odločilo za počitniško delo. »Obseg izvedenih ur pri posameznem delodajalcu je letos omejen na največ 640 ur, tako da lahko sodelujejo mala in večja podjetja oz. organizacije. Hkrati so delodajalci zavezani, da mladim izplačajo neto urno postavko, ki je opredeljena v pogodbi, kar se preverja tudi na dokazilih, ki jih morajo priložiti zahtevku za izplačilo. Tako se javna sredstva ne morejo nenamensko porabiti,« pravijo v Krškem.

Kako je bilo opravljeno počitniško delo, občina preverja preko dokazil študentskega servisa (obračuni, dokazila o plačilu, vsebinska poročila mladih), ob zaključku pa izvedejo še evalvacijo z anketnimi vprašalniki ter z razgovori z delodajalci in mladimi.

Potreb več kot denarja

Odziv na razpis je zelo dober pri mladih in pri delodajalcih, tako da je potreb več kot razpisanega denarja. Na lanskoletni poziv se je odzvalo 15 podjetij in 43 mladih z območja občine, ki so skupno opravili 4.439 ur dela. »Odziv je tudi v letu 2018 zelo dober, zato smo morali glede na omejena razpisna sredstva omejiti delovna področja, pri čemer smo izhajali iz politike štipendiranja in izpostavili deficitarna/tehnična področja,« je pojasnila Lidija Petrišič Colarič, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi.

Kot navaja, se je letos na poziv odzvalo 21 delodajalcev z območja občine Krško, mladi pa opravljajo oz. bodo lahko opravljali manj zahtevna dela na naslednjih delovnih področjih: strojništvo in obdelava kovin, orodjarstvo, lesarstvo, gostinstvo, gradbeništvo, izdelovanje, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, elektrotehnika in energetika, steklarstvo, gozdarstvo, kamnoseštvo, tehnika – mehatronika, računalniške vede, kemijska tehnologija idr.

V krški občini opažajo, da je najslabši odziv na gostinskem področju, saj se premalo mladih, vsekakor daleč manj od potreb, izobražuje na tem področju. »Interes pri gostinskih podjetjih je velik, zlasti za strežbo v dnevnih barih in okrepčevalnicah, a smo letos zaostrili pogoje in bomo sofinancirali zgolj počitniško delo dijaka oz. študenta, ki se izobražuje na gostinskem področju,« še pojasnjujejo na krški občini.

Članek je bil objavljen v junijski prilogi Živa.

‹ nazaj