dolenjska

Verjel je, da se mu bo vid povrnil

22.7.2018 | 08:10 | Janja Ambrožič

Dejan Kastelic je na letošnjem tekmovanju v hitrostnem kiparjenju izdelal diatonično harmoniko. (Foto: G. Stopar)

Šentvid pri Stični - Dejan Kastelic z Velikega Kala v bližini Šentvida pri Stični je eden tistih, ki v vsaki situaciji vidi kaj pozitivnega. Čeprav je pred devetimi leti skoraj oslepel, videl je le dva odstotka, ni izgubil optimizma. Verjel je, da bo enkrat spet vse tako, kot mora biti.

»Leta 2009 sem se cepil proti klopnemu meningitisu, saj sem se v tistem času veliko ukvarjal z gorskim kolesarstvom. Mislil sem, da bom na ta način naredil nekaj dobrega za svoje zdravje, a mi je po tistem otekel očesni živec,« se spomni. Videl ni skoraj nič in v času, ko bi moral začeti študirati na fakulteti, je kar osem mesecev preživel v bolnišnici. Vzročne povezave med cepljenjem in izgubo vida zdravniki nikoli niso potrdili, so mu pa takrat rekli, da obstajajo tri možnosti: ali bo za vedno tako slabo videl, ali se bo stanje izboljšalo ali pa poslabšalo.

SKORAJ SLEP ZAČEL KIPARITI

»Vesel sem, da se je izteklo tako, kot se je, saj danes na eno oko vidim 80 odstotkov, na drugega pa 50.« V času, ko je še okreval, sem ga spoznala na festivalu kiparjev z motorno žago na Gradišču nad Stično. Njegovi prvi izdelki so bili jurčki. »Saj tisto sploh ni bilo podobno jurčku, bolj je bilo videti kot znak stop,« danes hudomušno komentira svoje kiparske začetke. Za ta hobi ga je navdušil predsednik Društva kiparjev z motorno žago Vlado Cencel, ki zdaj živi v Velenju, sicer pa je doma iz Šentvida pri Stični.

Kozolec, ki daje zavetje živalim, tam nastajajo tudi leseni kipi. (Foto: J. A.)

V šestih letih, odkar suka motorno žago, je postal pravi mojster in na letošnjem tekmovanju v hitrostnem kiparjenju (udeleženci imajo za izdelek na voljo zgolj eno uro) je izdelal diatonično harmoniko. »Če bi imel več časa, bi detajle naredil drugače,« skromno doda, ko si ogledujeva harmoniko in delček njegove zbirke lesenih kipov pod ličnim kozolcem ob hiši: pav, konjske glave, medvedi, kokoši ... Tudi kozolec je v dobršni meri njegovo delo, ki še ni dokončano, manjka še ograja na balkonu in nekaj drugih podrobnosti.

Dejan, ki je po poklicu elektrotehnik, iz lesa ne izdeluje le kipov, ampak tudi klopi, mize, umivalnike, nadstreške …

Iz te lesene gmote je ... (Foto: J. A.

Ob robu zagledam velik kos hrastovega lesa. »Bo iz tega kaj nastalo?« radovedno vprašam. »To bo pa gasilec. Naredil ga bom za PGD Temenica, ki bo v začetku julija položilo temeljni kamen za gasilski dom.« Za laika zgolj brezoblična gmota, za mojstra, kakršen je sogovornik, pa že napol izdelan kip. »Že vidim, kako bo videti,« reče in začne kazati, kje bodo noge, roke, čelada ...

... nastal gasilec (Foto: osebni arhiv)

JASLICE V NARAVNI VELIKOSTI

Velik del svojega lesarskega in elektrotehniškega znanja uporablja pri izdelavi jaslic v naravni velikosti s premikajočimi figurami, ki jih vsako leto bogatijo tudi prave živali (on sam ima ponija, kamerunske ovce, zajce, bele chabo kokoši). Poleg božične zgodbe njegove predstavljajo stara kmečka opravila. Lani, ko jih je na ogled postavil šestič, so bile na ogled v Velikih Češnjicah. »Imam že idejo, kako jih bom postavil letos,« pove, o podrobnostih pa, jasno, še ne govori. Ni dvoma, da bodo vredne ogleda.

Članek je bil objavljen v Živi 28. junija 2018.

‹ nazaj