kronika

Vlomilci tudi v času dopustov ne počivajo

23.7.2018 | 09:15 | Mojca Leskovšek – Svete

Novo mesto - Glavna turistična sezona se je že začela, z njo pa tudi čas, ko zaradi dohoda na dopust mnogi vsaj za nekaj dni, teden, dva tedna ali celo še več zapustijo svoje domove. Niso redki, ki se dopusta veselijo že nekaj mesecev prej in komaj čakajo, da pride, pri tem pa niti pomislijo ne, kaj bo z njihovim stanovanjem ali hišo, ko jih ne bo. Bi pa na to morali misliti. Prazno stanovanje ali hiša namreč lahko hitro postane tarča vlomilcev.

V številnih člankih, ki opozarjajo na potrebo, da moramo pred odhodom na dopust razmišljati o varnosti svojega premoženja oz. primernih ukrepih za zavarovanje svojega stanovanja ali hiše v času, ko nas ne bo, je mogoče zaslediti podatek, da je največ tatvin in vlomov prav v času dopustov in da statistika Policije Slovenije govori, da se število poletnih vlomov in tatvin iz leta v leto povečuje. Če je temu res tako, pa to vsaj, kar zadeva območje, ki ga pokriva Policijska uprava Novo mesto, ne drži.

Vlomi so skozi vse leto

»Vlomi v stanovanjske hiše se pojavljajo skozi vse leto in zmotno je prepričanje, da je v času letnih dopustov vlomov bistveno več,« pravijo na PU Novo mesto. Razlika je pravzaprav le v času vlomov. V jesenskem in zimskem času so namreč pogostejši v poznih popoldanskih urah, v poletnem času pa v poznih večernih urah, v obeh primerih pa praviloma takrat, ko stanovalcev ni doma. Storilci objekte in navade stanovalcev opazujejo in za vlom v hišo izkoristijo tudi krajšo odsotnost stanovalcev, kot je denimo odhod na sprehod ali v trgovino.

Število še zmanjšuje

Tudi kar zadeva statistiko, ki naj bi kazala, da se število vlomov povečuje, ta na območju PU Novo mesto kaže ravno obratno sliko, da se število vlomov zmanjšuje. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so namreč na območju PU Novo mesto obravnavali 315 vlomov, od teh 129 vlomov v stanovanjske hiše in 48 vlomov v počitniške hiše, v enakem obdobju leta 2017 pa so obravnavali 408 vlomov in v prvem polletju 2016 481 vlomov.

V prvem polletju letošnjega leta so torej obravnavali skoraj za četrtino manj vlomov kot v prvih šestih mesecih preteklega leta. »Policisti in kriminalisti veliko pozornosti namenjajo preprečevanju tovrstnih kaznivih dejanj. Uspešno so preiskali večje število kaznivih dejanj vlomov v stanovanjske hiše in počitniške hiše in s kazenskimi ovadbami več osumljencev privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je za tri storilce odredil pripor,« pravijo o nedavni uspešni akciji.

Za varnost je treba poskrbeti

Ne glede na to, ali se število vlomov povečuje ali znižuje in ali je v času dopustov res več vlomov kot v preostalih mesecih ali ne, ostaja dejstvo, da vlomi so in da vlomilci in tatovi tudi poleti ne počivajo. Tistega, ki mu vlomijo v stanovanje ali hišo, ne zanima, ali so pri tem vlomili tudi k njegovemu sosedu, ampak mu je pomembno samo to, da so vlomili k njemu in tako, tudi v primeru, da niso ničesar našli ali odnesli, oskrunili njegovo zasebnost. Zato pa je tudi treba poskrbeti, da bo naše premoženje čim bolj varno – po možnosti skozi vse leto, še posebno pa v času dopustov. Da stanovanje ali hiša ne bo v času našega dopustovanja postala tarča vlomilcev, pa lahko največ naredimo sami.

Ukrepi

»Izkušnje kažejo, da so manj verjetni vlomi v hiše, kjer imajo nameščene alarmne naprave in videonadzor,« pravijo na PU Novo mesto in dodajajo, da je pomembno tudi upoštevanje osnovnih samozaščitnih ukrepov, da ob odhodu od doma zaklenemo vsa vrata in zapremo okna, ključev pa ne puščamo na tako imenovanih skritih mestih, kot so poštni nabiralnik, pod posodami za rože, predpražnikom in podobno.

»V času letnih dopustov se žal še vedno zgodi, da ljudje že pred odhodom od doma na družbenih omrežjih najavljajo svoje odhode na dopust, mesto letovanja in koliko časa bodo odsotni. To pa morebitnim vlomilcem močno olajša delo – priprave in izvedbo kaznivega dejanja,« opozarjajo na pogoste napake, ki jih ljudje počno. Svetujejo, da ob odhodu na dopust doma ne puščate dragocenosti in denarja, ampak da v času dopusta raje najamete sef. Če se za to ne odločite, pa vrednejše stvari in denar shranite na varno mesto, za vsak primer pa nakit, umetnine in druge vrednejše predmete še prej fotografirajte.

O svoji odsotnosti, kot svetujejo, ne puščajte sporočil na telefonskem odzivniku ali listkih ter poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma. Vlomilci se namreč najraje lotijo slabo zaščitenih objektov, kjer pričakujejo, da bodo z najmanj truda in kar se da hitro prišli v notranjost in odnesli vrednejše predmete. Pri tem so še posebej pozorni na zunanje znake daljše odsotnosti stanovalcev. Takrat imajo namreč dovolj časa za pripravo in izvedbo vloma ter brisanje sledov. Zato se s prijatelji ali sosedi dogovorite, da vam bo nekdo redno praznil poštni nabiralnik in dvigoval rolete ter občasno prižgal v stanovanju luč. Koristna je tudi, kot pravijo, vgradnja časovnega stikala za samodejno prižiganje luči, radijskega in televizijskega sprejemnika, ki prižge luči ali sprejemnik ob naključno izbranem času.

Svetujejo tudi, da doma parkirana vozila zaklenete in varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne, ter da z vidnih mest umaknete vse vrednejše predmete. Pred odhodom na dopust naj bi tudi uredili okolico hiše in umaknili oziroma pospravili vse predmete, ki bi jih vlomilci lahko uporabili, kot so lestve in in orodje. Svetujejo tudi, da sosedom poveste, na kateri številki ste dosegljivi, ter da pregledate tudi zavarovalne police, kako je s kritjem škode v primeru vloma.

Pomembno obveščanje

Občane pozivajo, da jih obveščajo v vseh primerih, ko v nekem okolju, soseski ali okolišu opazijo sumljiva vozila in osebe, ki bi si lahko ogledovali hiše in se pripravljali na izvrševanje kaznivih dejanj. Tovrstna obvestila so policiji namreč v veliko pomoč pri preiskavi morebitno izvršenega kaznivega dejanja. Če do takšnega dejanja pride in ob prihodu domov opazite sledi vloma, pa svetujejo, da nikar ne vstopite in ne hodite po stanovanju, ampak takoj pokličite policiste na številko 113. Prav tako tudi, kot opozarjajo, ničesar ne prijemajte in premikajte, da se ne bi poškodovale ali uničile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista z dne 12.julij.

‹ nazaj