posavje

»Če bi nam kaj ušlo, bi se Sava penila do Zagreba«

12.8.2018 | 12:00 | Boris Blaić

Iztok odplak v Savo (Foto: D. K.)

Sloj pene na Savi, HE Brežice (Foto: D. K.)

Foto: D. K.

Foto: D. K.

Občan Krškega je v prejšnji vikend med sprehodom po nasipu akumulacije HE Brežice v Krškem opazil, da iz iztoka, ki verjetno prihaja iz Vipapa, prihajajo nenavadne pene. Malo nižje, pod NEK, je bilo pen na Savi še precej več. Je za to kriv Vipap, se je spraševal v pismu, ki ga je poslal nekaterim pristojnim službam in tudi medijem.

Z vprašanji, ali gre za njihov iztok in ali njihova čistilna naprava deluje dobro, smo se obrnili na Vipap. Kot nam je odgovorila njihova vodja čistilne naprave in pooblaščenka za varstvo okolja mag. Justina Šepetavc, s fotografije ni najbolj razvidno, ali gre za njihov iztok ali ne, gotovo pa na fotografiji ni glavni iztok iz čistilne naprave, saj iz njega priteče okoli 500 kubičnih metrov na uro, kar je mnogo več od pretoka, ki je viden na fotografiji.

Kar je občan posnel, pravi Šepetavčeva, bi lahko bil preliv zadrževalnega bazena, v katerem se mešajo vode iz kanalizacijskega sistema in vode, ki jih v Vipapu uporabljajo za vlaženje lesa. Iz iztoka teče le občasno, takrat ko vlažijo les, za vlaženje pa uporabljajo vodo, ki so je predhodno prečistili na čistilni napravi. »Če bi iztok, ki ga vidimo na fotografiji, vzorčili, bi bila kakovost najbrž enaka kot na glavnem iztoku,« pravi Šepetavčeva. »Tudi na glavnem iztoku iz čistilne naprave se voda nekoliko peni, pene pa niso čvrste in stabilne, ampak običajno v razdalji od 20 do 50 metrov izginejo,« pravi vodja Vipapove čistilne naprave. Zagotovo pa to niso pene, ki bi nastale v Vipapovi proizvodnji. Če te pene zaznajo v aeracijskih bazenih čistilne naprave, uporabljajo antipenilec. »Če bi nam te pene ušle v Savo, bi se penilo do Zagreba, ne pa nekaj metrov,« pravi Šepetavčeva in dodaja, da na čistilni napravi konec tedna niso imeli težav s penjenjem in niso dozirali antipenilca.

Sicer pa čistilna naprava Vipap deluje dobro, na iztoku imajo 24-urni nadzor, voda, ki teče v Savo, pa ustreza predpisanim parametrom, pravi Šepetavčeva. Naprava je bila zgrajena v letih 2002 in 2003 ter posodobljena v letih 2006 in 2007, ko so v tovarni dogradili kanalizacijski sistem z objekti za odvajanje in mehansko predčiščenje fekalno-meteornih voda podjetja in jih priključili na končno biološko čiščenje. Leta 2009 se je na Vipapovo čistilno napravo, ki ima kapaciteto 180.000 PE in je tretja največja v Sloveniji, priključilo tudi mesto Krško z okolico.

‹ nazaj