dolenjska

Odprli prenovljeno Jurjevo domačijo

19.8.2018 | 09:30 | Besedilo in fotografije: R. N.

Trak so prerezali direktor trebanjske občinske uprave Janez Pirc, podžupan Trebnjega Jože Korbar in predsednik krajevne skupnosti Knežja vas Alojz Špec. 

Jurjeva domačija je od leta 2000 kulturni spomenik lokalnega pomena.

Krajani so veseli, da so domačijo, ki je bila v slabem stanju, obnovili.

Občine - Jurjeva domačija velja za eno najzanimivejših kulturnih znamenitosti v občini Trebnje in ima od leta 2000 status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Ko jo je leta 2016 v upravljanje prevzela krajevna skupnost Knežja vas, so ugotovili, da je v precej slabem stanju. Približno 250 let stari domačiji je grozila izguba spomeniških lastnosti in propada, zato so se skupaj z občino, ki je lastnica stavbe, odločili za obnovo. Včeraj so slovesno prerezali trak ob odprtju tega prenovljenega muzeja na prostem, ki je pomemben za spoznavanje življenja kmečkega prebivalstva v obdobju pred in med drugo svetovno vojno ter po njej.

Z obnovo so začeli in končali lani. Zajemala je zamenjavo dotrajane slamnate strehe na vseh objektih domačije, obnovo fasade, prenovili so notranjost hiše, vodnjak, skedenj, svinjak in tudi brajdo. »Celoten kompleks je dobil povsem novo podobo in bo kar nekaj časa lahko služil svojemu namenu. Možno si je ogledati notranjost in zunanjost domačije in se iz prve roke seznaniti s preteklostjo in z načinom življenja v naših krajih v ne tako daljni preteklosti,« je dejal podžupan Trebnjega Jože Korbar. Naložba je stala nekaj več kot 70.000 evrov, okoli 30.000 evrov pa so dobili na razpisu ministrstva za kulturo. Vsa dela so potekala s soglasjem novomeške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Imeli so sicer kar nekaj težav z izbiro izvajalca, zato so morali razpis celo ponoviti. »To so specifična znanja oz. spretnosti, ki danes žal že izginjajo. Potrebno je bilo dobiti ustrezno usposobljene ljudi in zagotoviti tudi ustrezen nadzor,« pojasnjuje Korbar.

Na Občinah in tudi v krajevni skupnosti Knežja vas so veseli, da se bo s tem ohranil kulturni spomenik lokalnega pomena, ki ima etnološke, krajinske in zgodovinske lastnosti, ohranili pa bodo tudi muzej na prostem ter omogočili nadaljnjo izvedbo različnih aktivnosti in izobraževanj na domačiji. »Zavedamo se, da je kulturna dediščina poleg vere in jezika eden zelo pomembnih dejavnikov. Narod, ki ne ceni svoje preteklosti, nima svetle prihodnosti,« pravi Alojz Špec, predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti, ki se lahko pohvali še z nekaterimi drugimi znamenitostmi. »Imamo tudi Baragovo domačijo, kjer je bil rojen škof Friderik Irenej Baraga, ruševine gradu Kozjak, dve cerkvi iz. 16. stoletja, ostanke rimskih grobov v Kamenju, nekaj stavb, ki so stare 200 let in več in drugo,« našteje Špec.

Jurjevo domačijo, ki jo sicer sestavljajo pritlična kmečka hiša s črno kuhinjo ter lesenim svinjakom in straniščem, lesena kašča, vodnjak in skedenj, ob katerem je sadovnjak, nekdaj pa so domačijo bogatili še hlev, enojni kozolec in luža, so sicer pred več kot desetletjem restavrirali v njeni izvirni podobi. Najstarejši del hiše je klet, ki je iz leta 1508. Posebnost domačije je tudi ta, da so med drugo svetovno vojno kamro predelali v skrivališče za ljudi in zaloge hrane v času obvezne oddaje.

Vsako leto jo obišče tudi veliko otrok, ki se seznanijo, kako so živeli v starih časih. Kot pravi skrbnik domačije Uroš Primc, pripravijo tudi različne delavnice, ki po navadi trajajo od dve do tri ure. »Če je skupina velika, otroke razporedimo v več delavnic. Eni spoznavajo pot žita in mlačev, drugi pa se seznanijo z življenjem v hiši, si ogledajo črno kuhinjo, hišo in pripadajoče predmete. Včasih nam uspe zakuriti peč in celo kaj speči notri,« pravi Primc. Po njegovih besedah je življenje na domačiji povsem zamrlo šele pred približno petindvajsetimi leti.

‹ nazaj