kočevsko-ribniško

V petek bodo spet kuhali čušpajs

23.8.2018 | 08:00 | Besedilo in foto: M. L. S.

Utrinki z lanskoletnega tekmovanja. (Foto: M. L. S.)

Selo pri Kostelu - Na izletniški kmetiji Padovac v vasi Selo pri Kostelu bo jutri potekalo tekmovanje v kuhanju kostelskega čušpajsa. Prireditev z namenom ohranjanja kulturne dediščine s področja lokalne kulinarike in promocije tradicionalne kostelske enolončnice organizira Turistično športno društvo Kostel, ki tudi letos pričakuje lepo število tako tekmovalcev kot tudi obiskovalcev.

V preteklosti je bila vsakodnevna prehrana Kostelcev odvisna od tega, kar so sami pridelali. Ker je bila zemlja skopa, je bila tudi prehrana sicer številčno velikih družin skromna. Gospodinje so največ pripravljale enolončnice. Najbolj znana med kostelskimi enolončnicami, ki so jih sicer najpogosteje kuhali iz zelja ali repe, ki so jima dodajali fižol ali krompir, je kostelsko zrnje, pogosta je bila tudi kostelska kaša ter jeseni in pozimi enolončnica iz kolerabe, zelenjavna enolončnica pa je bil tudi čušpajs.

Ime čušpajs izhaja iz nemške besede »zu Speise« ali po naše »ob shrambi«, pove pa, kot pravi dolgoletni predsednik ocenjevalne komisije na tekmovanju v kuhanju čušpajsa Leon Pogelšek, da so gospodinje vanj dale vse tisto, kar so imele pri roki. Večinoma je bila to zelenjava, ki so jo imele tedaj na vrtu, od mesa pa kokoši ali zajci, ki so jih imeli doma, divjačina, ko so kdaj kaj na črtno uplenili, pa kakšna ovčka ali konj, ki si je zlomil nogo ali kaj podobnega.

Ker so za pripravo čušpajsa gospodinje uporabile, kar so imele na voljo, so ga pri vsaki hiši kuhali drugače. Recepta za čušpajs zato ni, in je tudi povsem možno, da so na kakšni domačiji, kot pravijo nekateri v Kostelu, čušpajs rekli jedi, ki so jo gospodinje pripravile iz preveč kuhane hrane predhodnih dveh ali treh dni. To je namreč povsem možno, saj so imele včasih družine v Kostelu veliko otrok, zaradi velikega števila pogosto lačnih ust pri hiši pa seveda ni smel iti v nič niti košček hrane.

Po besedah kulinaričnega mojstra Leona Pogelška, je jed nastala v 19. stoletju, in ni izključno kostelska jed. Čušpajs naj bi kuhali po celotni tedanji Avstro-Ogrski, so pa bili, kot pravi Pogelšek, Kostelci prvi, ki so bili tako pogumni, da so rekli, da čušpajs ni samo enostavna enolončnica, ampak nekaj več in da so zato organizirali tekmovanje v kuhanju čušpajsa.

Letošnje tekmovanje bo že 13. zapored. Pričelo se bo s pripravo sestavin za kuhanje, kot so: rezanje čebule, zelenjave, mesa, kurjenje ognja in podobno, kuhanje pa bo omejeno na dve uri. Obiskovalci bodo lahko pričeli s pokušino pripravljenih čušpajsov po 18. uri.

‹ nazaj