bela krajina

"V Beli krajini želimo živeti mirno in varno"

6.9.2018 | 09:05 | Besedilo in fotografije: M. Bezek Jakše

Protestnega shoda se je udeležilo okrog 250 ljudi.

Metlika - Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Metliki je v sodelovanju s Civilno iniciativo proti migrantskemu centru v Beli krajini na Mestnem trgu v starem metliškem mestnem jedru pripravila miren protestni shod proti migrantskemu centru v Metliki.

Vest o tem, da bi migrantski center morda postavili v metliškem Mestnem logu, se je razširila potem, ko je Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov objavil javno naročilo za nakup ležišč, vzmetnic, pozneje še hrane in druge opreme za sprejemno-registracijske centre, med drugim tudi za enega okoli 100 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane.

Belokranjci so s protestom opozorili, da takšnega centra nočejo. Tako so poudarili že pred slabima dvema letoma na protestnem shodu proti migrantskim centrom v Beli krajini, ki so ga pripravili v Črnomlju. Kot je med drugim dejala Annemarie Šimec iz metliške Civilne iniciative, zahtevajo, da odgovorni nemudoma razveljavijo ali umaknejo vse razpise Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki so povezani z Belo krajino. Prav tako zahtevajo okrepitev nadzora državne meje, predvsem s pripadniki Slovenske vojske, ki bi pomagali policiji, ter zagotovilo, da v Beli krajini ne bo nikoli postavljen kakršen koli migrantski center. Zahtevajo tudi, da vlada odstopi od podpisa marakeške deklaracije.

Maja Kocjan iz Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini je opozorila, da bodo, če njihove zahteve ne bodo uresničene, uporabili traktorje in konje, s katerimi so nekateri prišli na shod. Andrej Sever je spomnil, da prav te dni mineva 75 let, odkar je Bela krajina postala osvobojeno ozemlje in želi, da tako ostane na vse veke. Boštjan Kočevar je poudaril, da ne gre za politični shod, saj politiki pridejo v Belo krajino le pred volitvami, da ljudem natrosijo prazne obljube in pesek v oči. Ljudi, ki so se ga udeležili, pa druži skupna misel, da bi v svoji Beli krajini živeli mirno in varno. Prišel pa je tudi čas, da parlamentarcem sporočijo, da ima belokranjsko potrpljenje svoje meje. Predvsem pa si želi, da bi se v Ljubljani večkrat spomnili na Belokranjce, juho, ki so si jo skuhali, pa naj pojedo sami.

Zadnji govornik na shodu, ki se ga je udeležilo okrog 250 ljudi, je bil Damir Drakulič, ki je prav tako potomec migranta izpred mnogih let. »Dovolil bi tistim, ki so namenjeni v Evropo s trebuhom za kruhom, da se nam pridružijo, če so pripravljeni sprejeti osnovne vrednote in način bivanja pri nas in nam ne bi vsiljevali njihovega. Čutim, da bi, če bi jim povsem omogočili njihov način življenja, razvrednotili vse tisto, za kar so se naši predniki tako dolgo borili in cela stoletja prelivali kri v boju z njihovimi predniki,« je dejal Drakulič.

‹ nazaj