kultura

Tokrat v knjigi soneti, gazele in haikuji

23.9.2018 | 13:45 | R. N.

Magda Kastelic Hočevar bo danes predstavila že svojo četrto knjigo. (Foto: R. N.) 

Žužemberk - Nekdanja učiteljica razrednega pouka Magda Kastelic Hočevar iz Žužemberka bo danes v žužemberškem gradu predstavila svojo četrto knjigo. Pisanje jo sprošča in je zanjo, kot pravi, neke vrste terapija za Parkinsonovo bolezen, s katero se pogumno sooča že poldrugo desetletje.

Leta 2012 je izdala prvo pesniško zbirko Čas zrelih trav, tri leta zatem je luč sveta ugledala zbirka voščil za vse priložnosti, predlani je predstavila drugo pesniško zbirko Ptice upanja, novo knjigo pa je poimenovala Sonce in sence. V njej so zbrane pesmi različnih oblik, od sonetov in gazel do haikujev, vanjo pa je uvrstila še štiri kratka prozna besedila. V zgodbah opisuje njen prvi šolski dan, operacijo, ki jo je zaradi bolezni prestala pred leti, in tudi o krivicah, ki jih je doživela. »Vse pesmi in zgodbe so avtobiografske. V njih je velik del mojega življenja in razmišljanja,« pravi Magda.

Kot vsa njena dosedanja dela, ima tudi zadnje podobno sporočilnost. »To je upanje in vera v življenje ter ljubezen. Vse pesmi so optimistično naravnane, čeprav so nekatere žalostne in opisujejo nesrečo,« prvi enainšestdesetletna pesnica in pisateljica. »Že uvodna pesem, Čar narave, je kot lok med preteklim in sedanjim literarnim ustvarjanjem. Z upanjem prežeti verzi so naravnani na optimizem – le-ta pa je osrednje gibalo življenja. Magda Kastelic Hočevar je znova dokazala, da je mojstrica v vsem, česar se loti,« je v spremni besedi zapisal Jože Zupan, slavist in nekdanji ravnatelj šentrupertske osnovne šole, ki je knjigo uredil.

Ustvarjanje v predvidenih pesniških oblikah je bilo zanje nekaj novega, predvsem pa velik izziv. »Spomnim se, kako sem na glas štela zloge za sonete, ker v verzu jih mora biti točno enajst, pa še rima mora biti prava. Zelo dobro so mi uspeli tudi haikuji, zato me nagovarjajo, naj bo naslednja knjiga zbirka te najkrajše pesniške oblike.«

Knjigo je z ilustracijami obogatila priznana slovenska slikarka Irena Polanec, ki je z Magdo sodelovala že pri njenih prvih dveh pesniških zbirkah. Tako kot Ptice upanja so nekatere pesmi tudi v tem delu prevedene v tuje jezike, in sicer v angleščino, nemščino, italijanščino ter tudi v srbski in češki jezik. Kot pravi Magda, je knjigo posvetila svoji družini, ki ji je takrat, ko ji je bilo najtežje, vedno stala ob strani. »Zase povem, da imam zelo lepo življenje. Res je zaznamovano z boleznijo, vendar imam sijajnega moža Slavka ter sestri Lilijano in Natašo,« pove.

Vsestranska umetnica se je nedavno preizkusila tudi v pisanju pravljice. Predsednik suhokranjskega turistične društva Vlado Kostevc jo je namreč prosil, naj napiše eno legendo v zvezi z žužemberškim gradom, na katerem je nedavno potekala noč pravljic. »Napisala sem pravljico o uročeni grofični, ki je živela na gradu Sela pri Šumberku. Spala je dolgih 800 let, nato pa jo reši punčka Neli, ki jo pripelje domov v žužemberški grad. Grofična se čudi vsem napredku, tako da sem prepletla sedanjost in preteklost,« na kratko oriše zgodbo, ki jo je pred začetkom bralne značke predstavila šolarjem v Žužemberku ter na podružnicah Ajdovec, Dvor in Šmihel.

‹ nazaj