kočevsko-ribniško

Odprli obnovljeno Orlovo pot

8.10.2018 | 09:00 | Besedilo in foto: M. L.-S.

Na poti

Orlovo pot sta odprli direktorica kočevske občinske uprave Lilijana Štefanič (desno) in direktorica Ljudske univerze Kočevje Maja Rupnik.

Kočevska Reka - V Kočevski Reki so uradno odprli prenovljeno gozdno učno pot ob Reškem jezeru. Dogodek so začeli s predstavitvijo projekta Life Kočevsko v Orlovi sobi v Kulturnem domu v Kočevski Reki, nadaljevali pa z otvoritvijo tematske Orlove poti in sprehodom po poti, ki so jo prav tako kot Orlovo sobo uredili v okviru 4-letnega projekta Life Kočevsko, ki se bo zaključil februarja prihodnje leto.

Orlovo pot so sicer odprli že lani, a je bila v vetrolomu decembra lani močno poškodovana, saj je nanjo padlo več dreves, na nekaterih delih pa jo je celo odtrgalo. Zato so aprila letos pot popravili. Kot je povedala direktorica Ljudske univerze Kočevje Maja Rupnik, so pot razširili na okoli 1,5 metra širine, dolga pa je nekaj čez en kilometer. Pri tem večina poti poteka po trasi predhodne krožne poti, okoli 200 m poti so naredili na novo, vodi pa do predela, od koder se odpira lep pogled na Reško jezero.

Reško jezero in dejstvo, da v njegovi neposredni bližini gnezdi orel belorepec, v Kočevsko Reko privabljata številne obiskovalce. Gnezdo edinega para orlov belorepcev na Kočevskem, ki je bilo odkrito že v 80. letih prejšnjega stoletja, in njun najpomembnejši prehranjevalni habitat sta tako izpostavljena neposrednemu in posrednemu vznemirjanju s strani človeka. Da bi zmanjšali pritisk obiskovalcev, so v okviru projekta Life Kočevsko v gozdnem rezervatu Jezero zasnovali Orlovo pot, ki je umeščena v predel rezervata, ki ga par belorepcev ne uporablja za gnezdenje. Primerna je tako za samostojne oglede kot za najavljene skupine, ki lahko svoj obisk začnejo in zaključijo v Orlovi sobi, prav tako pa tudi za izvedbo delavnic, naravoslovnih dnevov in za t. i. gozdno pedagogiko. Pot je opremljena z informativnimi tablami, na njej pa so tudi didaktični pripomočki.

Orel belorepec sodi na Slovenskem med večje ujede. Meri od 69 do 91 cm, pri čemur je, tako kot pri drugih ujedah, samica nekoliko večja od samca. Odraslega belorepca najlažje prepoznamo po kratkem in klinastem repu, ki je popolnoma bele barve, čez peruti pa lahko meri tudi do 2,5 metra. Zadržuje se predvsem v bližini voda, saj se prehranjuje z ribami in vodnimi pticami.  

Po zadnjih ocenah iz leta 2009 je v Sloveniji gnezdilo od 8 do 11 parov belorepcev, in sicer predvsem ob Dravi, Muri in Savi, pa tudi na Cerkniškem jezeru. Na območju Kočevske Reke so gnezdo para orlov belorepcev odkrili v 80. letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po zgraditvi jezu, za katerim je nastalo Reško jezero, odkritje pa je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na slovenskih tleh. Belorepec je vse od takrat na Kočevskem stalno prisoten. Letos je par imel dva mladiča, ki sta se izvalila marca, gnezdo pa sta zapustila v začetku julija.

‹ nazaj