dolenjska

Lani pozeba, letos bogato obrodilo

14.10.2018 | 14:00 | R. N.

Marjetka Uhan s sinom 

Rodine pri Trebnjem - Z letošnjo sezono so zadovoljni tudi številni sadjarji. Po lanskoletni pozebi, ko so ostali skoraj brez jabolk, je letos povsem drugače, pravi Marjetka Uhan, ki v Rodinah z možem Marjanom skupaj vodi sadjarsko kmetijo.

»Zelo smo veseli, da je tako bogato obrodilo, ker od tega živimo. Lani je bilo tako, kot bi ostali brez službe,« nam ob obisku kmetije lanskoletne razmere opiše Uhanova. Tudi leta 2016 je bila letina za tretjino slabša kot običajno, še dodaja, zato so se bali napovedi, da bo tudi letos pozeba. Razmišljali so, da bi vsaj delno zaščitili nasade. »Opremili smo se s kurjavo. Najbrž bi kar ogrevali v sadovnjakih. To povsod sicer ni mogoče, ponekod pa bi to lahko izvajali. Nakupili smo tudi nekaj pokrival za nasade, a k sreči jih nismo uporabili,« pravi Uhanova, ki opaža, da je v zadnjih nekaj letih zelo nestanovitno vreme. Po njenih besedah je kmetijstvo specifična panoga, v kateri si poleg znanja in tehnologije odvisen tudi od vremena. »Čedalje več je teh ekstremnih vremenskih pojavov. Pogostejša je toča in poleti so temperature tudi do 40 stopinj Celzija. Prej tega ni bilo. To vpliva na rastne pogoje in kakovost sadja.«

Pri Uhanovih so se prilagodili tem spremembam. Da bi pridelali dovolj kakovostnega sadja, imajo nasade zavarovane s protitočnimi mrežami, urejeno je tudi namakanje, skrbijo, da je v tleh čim več humusa, kajti ta dobro zadržuje vlago. »Zamenjali smo tudi nekatere sorte jabolk, saj so določene odpornejše proti bolezni in škodljivcem ter se tudi na ta način prilagajamo.«

Letno 200 ton sadja

Prvi nasad jabolk so zasadili leta 1992, takrat na enem hektarju. Danes imajo že okoli devet hektarjev nasadov sadja, od tega je dobro polovico jabolk, preostalo so breskve, češnje, hruške, manjši nasad kostanja, slive, lani so nasadili jagode, letos pa tudi orehe. Letno skupaj pridelajo okoli 200 ton sadja; večino dela opravijo sami v družinskem krogu, Marjetki in Marjanu pomagajo še sin in tri hčere.

S pridelavo sadja se intenzivno ukvarjajo od leta 2000, ko so se iz poljedelske in živinorejske kmetije, ker niso imeli prostora za širitev, preusmerili v sadjarstvo. »Je intenzivnejša panoga, tehnološko zahtevnejša, vendar lahko na manjši površini več pridelaš. Na teh devetih hektarjih bi lahko imeli samo dvajset krav, sadja pa na tej površini pridelamo kar nekaj ton,« razloži naša sogovornica.

Z leti so število nasadov postopoma povečevali. Danes imajo okoli deset sort jabolk, ki jih menjajo, saj jih prilagajajo potrebam trga. Trenutno je kar precejšnje povpraševanje po ekološko pridelanih vrstah, vse več ljudi pa kupuje tudi stare sorte, ki jih ne škropimo,« pravi Uhanova. Sadje pridelujejo na do okolja prijazen način. Kmetija sodi v območja z omejenimi dejavniki kmetovanja in so vključeni v program KOPOP, zato gnojijo samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, ter uporabljajo feromonske in lepljive vabe za potrebe spremljanja škodljivih organizmov.

Večino prodajo doma

Sadje zagotavljajo skozi vse leto. Prve maja zorijo jagode, junija češnje, v juliju in avgustu dozorijo breskve, konec poletja in jeseni še hruške, že avgusta pa tudi jabolka, ki jih skladiščijo v lastni hladilnici in jih zato lahko prodajajo vse do maja. Sadje obirajo v optimalni zrelosti. »Naš cilj je pridelati čim več svežega sadja in takega tudi prodamo, kar ga ostane, gre v predelavo za sok, kis, suho sadje in različne marmelade. Predelamo izključno naše sadje po naravnih postopkih, brez konzervansov in dodatkov,« poudarja Uhanova.

Večino sadja prodajo doma na kmetiji, nekaj tudi po drugih krajih, zalagajo pa še nekatere vrtce in šole v okolici. Za zagotavljanje kakovostnega pridelka brez vloženega dela in znanja ne gre. »Spremljati je treba vremenske pogoje, v nasadih je potreben stalen nadzor zaradi različnih vrst in sort sadja, saj imajo vsaka svoje zahteve,« pripoveduje naša sogovornica.

Dejavnost zahteva nenehna vlaganja v opremo. V zadnjih dveh letih so posodobili predelovalno linijo, kakšnih večjih naložb pa v prihodnje ne načrtujejo. Želijo zasaditi še kak nasad druge vrste sadja, kajti ljudje radi vidijo, da imajo različno ponudbo. »Pa tudi dela je potem čez vse leto dovolj,« dodaja Uhanova. Poleg pridelave in prodaje sadja se ukvarjajo še s čebelarstvom, redijo kokoši nesnice, pridelujejo krompir in zelenjavo za lastne potrebe ter imajo tudi kmetijsko trgovino.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista, z dne 27. september 2018.

‹ nazaj