kultura

Vavpotič v Jakčevem domu

14.10.2018 | 10:20 | I. Vidmar

Foto: I. Vidmar

Novo mesto - V Jakčevem domu so odprli razstavo slik, risb in poštnih znamk Ivana Vavpotiča Velikan portreta.

Čeprav se je Ivan Vavpotič leta 1977 rodil v Kamniku, ga upravičeno lahko štejemo tudi za novomeškega slikarja, saj je v Novem mestu, kamor se je njegova družina, ko so očeta, zdravnika, premestili leta 1889, preživel mladost, obiskoval gimnazijo in tudi maturiral. Po maturi je leta odšel na študij v Prago, najprej na konservatorij, kjer je študiral klavir, in po enem letu na kraljevo akademijo, kjer je študiral slikarstvo in študij zaključil leta 1905, vmes pa je dve leti študiral tudi v Parizu na Ecole de Louvre in Ecole des Beaux Arts.

Po diplomi je ostal v Pragi, kjer poučeval risanje in umetnostno zgodovino na Strakovi akademiji, leta 1910 pa se je vrnil v domovino in do začetka druge svetovne vojne poučeval na idrijski realki. Med vojno je kot vojni slikar na Vojnem tiskovnem uradu slikal na bojiščih in v zaledju, po vojni pa je med drugim skrbel tudi za sceno v ljubljanski Drami in Operi, po letu 1929 pa je delal kot svobodni umetnik. Umrl je leta 1943 v Ljubljani.

Svojo izjemno nadarjenost je pokazal že zelo zgodaj, kar dokazujeta tudi v Jakčevem domu razstavljeni risba Novega mesta in portret tete, ki ju je ustvaril pri šestnajstih letih. Najbolj znan je po svojih portretih, na katerih so se znašli mnogi slovenski in tudi jugoslovanski pomembneži, tudi kronane glave. Je tudi avtor prvih jugoslovanskih znamk, med katerimi je najbolj znana Verigar, na kateri je upodobljen suženj, ki trga verige in tako simbolno predstavlja južnoslovanske narode, ki se osvobajajo spon tujih oblastnikov.

Med njegovimi portreti najdemo tudi več Novomeščanov. Od razstavljenih v Jakčevem domu je vsekakor najbolj znan portret Dragotina Ketteje z njegovo ljubeznijo in muzo Angelo Smola v ozadju, poleg tega pa si obiskovalec galerije lahko ogleda tudi portrete Angele Smola in njenega brata Albina, Frana Šukljeta, Slavka Gruma, Ivana Vrhovca, otoškega gostilničarja Franca Bojanca in pesnika Otona Župančiča. Posebno mesto pripada tudi vojnim podobam, slikam scene za predstave v Operi in Drami ter zbirki njegovih znamk.

Poleg Vavpotičevih del, ki jih hrani Dolenjski muzej, so njegova dela za razstavo prispevali tudi Narodna galerija, Belokranjski muzej, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Slovenski gledališki inštitut in več zasebnikov. Razstava, ki je nastala v sodelovanju med Dolenjskim muzejem in Medobčinskim muzejem Kamnik, bo v Novem mestu odprta do 2. februarja. V obeh mestih so razstavljena Vavpotičeva dela, ki skupaj tvorijo celoto, spremlja pa ju skupni razstavni katalog.

‹ nazaj