kultura

Ko Anina odpre svoje oči

3.11.2018 | 09:50 | Igor Vidmar

Anina Trobec je svojo podobo z zaprtimi očmi in masko z narisanimi očmi odložila v zgodovino oziroma jo pustila na naslovnici plošče Open Eyes (odprte oči). (Foto: I. Vidmar)

Anina z medeninastim delom Generatorja (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Skupina Generator te dni predstavlja svojo prvo ploščo, Odprte oči. Someščanom in prijateljem so jo pred dnevi najprej predstavili v prostoru za vaje skupine Dan D, potem pa so se podali na neke vrste slovensko turnejo.

Ob ugotovitvi, da skladb s svoje prve plošče Open Eyes skupina Generator na Cikavi ni izvedla tako, kot jih je posnela, je pevka Anina Trobec odločno odgovorila: »Razvijamo se in vsak dan smo drugačni, in tako se ves čas spreminja tudi naša glasba.«

Generator je hitro napolnil tako imenovani Plac, prostor za vaje, ki jim ga je skupina Dan D, ki tam vadi in predstavlja svoje novosti, velikodušno odstopila za predstavitev plošče. Da je v prostor posegla ženska roka, je bilo vidno že od vstopu, saj tam kar naenkrat ni bilo navlake, ki se je do tedaj zdela nujno potrebna, in tako je bilo na odru dovolj prostora za kar devetčlansko zasedbo, ki je znova navdušila z energičnim in zvočno in ritmično izjemno bogatim zvokom.

Anina je začela peti že kot otrok. Njena mama je pela v RTV-zboru in ji je za šesti rojstni dan podarila snemanje uglasbene Pavčkove pesmi Kaj je majhno in kaj veliko. Pri sedmih letih se je Anina začela učiti klavir, pri osmih pa je s svojim psičkom Jumbom in istonaslovno pesmijo, ki so jo zanjo napisali Leteči potepuhi, stopila na oder festivala Melodije morja in sonca in zmagala.

»Poleg tega sem se učila tudi jezikov in plesala in sploh sem bila zelo zaposlen otrok, v šoli mi je šlo dobro, tako da sem se vpisala v Gimnazijo Bežigrad, kjer pa se med naravoslovci nisem počutila najbolje,« pove Anina, ki se je potem za protiutež matematiki, fiziki in drugi naravoslovni znanosti strastno udeleževala turnirjev improlige, smrt dveh sošolk v prometni nesreči pa jo je ponesla v razmišljanje in študij filozofije, ki jo je kmalu zamenjala z antropologijo, kjer se tudi ni našla, nato pa je dve leti in pol živela med oblaki, kjer je kot stevardesa Adrie Airways stregla letalskim potnikom, dokler ni odletela v London, kjer je opravila sprejemne izpite in nekoliko pozneje tudi diplomirala na oddelku za jazz na University of Fine Arts Londonu, ki je ena od vodilnih šestih umetniških univerz na svetu.

Ker študij ni bil poceni in ji je kmalu začelo zmanjkovati denarja, se je že v drugem letniku zaposlila kot tonski tehnik v nekem studiu, šola pa ji je poleg znanja dala tudi priložnost, da se je spoznala s pianistom z zahodne obale Anglije iz okrožja Devon Josephom Whebo. Z diplomama v žepu sta se pred petimi leti odpravila v Indijo, kjer sta sodelovala in pozneje vodila umetniško rezidenco, dokler Anine ni po sedmih letih življenja v tujini premagalo domotožje, in z Josephom sta pristala v Sloveniji, kjer zdaj živita v Suhi krajini, v Malih Lesah, vasici ob reki Krki.

Že med študijem je sodelovala v skupini, v kateri so imela pomembno vlogo tudi glasbila iz medenine. Ko se je vrnila v domovino, si je želela imeti tako skupino, kar je zaupala maminemu možu, znanemu dolenjskemu glasbeniku Tomažu Zorku - Zoretu, ki je ravno tedaj obujal svojo skupino iz mladih let God damn' blues band. Ko mu je pojasnila, kaj si želi, je šel v akcijo in ob kitaristu Marku Turku - Tuču, basistu Primožu Špelku in njegovemu sinu, bobnarju Maksimu, v bend povabil trobentača Denisa Androića in brata Gregorja in Mitjo Turka, pozavnista in trobentača, ki sta nekoč že sodelovala tudi z Dan D. Z Anino in Josephom jih je bilo devet, kar je dober temelj za poln in bogat zvok zasedbe. Njihove glasbe se ne da označiti z eno samo zvrstjo, saj gre splet fusiona, džeza, skaja in reggaeja s kančkom punkovske nagajivosti.

»Vem, da se s to glasbo ne bomo mogli preživljati,« pravi Anina, ki se sicer preživlja z učenjem klavirja in petja, prevajanjem in igranjem v duetu z Josephom in triu Mantaine, elektronsko-analogni zasedbi, kjer z njima sodeluje tudi Štefan Cerjak. »Gre za užitek in ljubezen, vsi morajo biti zadovoljni, vsak mora svoj ego pustiti doma, moramo pa tudi rasti in se spreminjati,« pravi Anina, ki ima z Generatorjem v načrtu tudi prodor na Hrvaško in v Srbijo.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista z dne, 25. oktober 2018.

‹ nazaj