gospodarstvo

Pridelujeta tudi najbolj pekoč čili

1.12.2018 | 12:30 | Besedilo in fotografije: R. N.

Miha Pintar (levo) in Jernej Gognjavec se že nekaj let ukvarjata s pridelavo čilijev.

Miha Pintar (levo) in Jernej Gognjavec se že nekaj let ukvarjata s pridelavo čilijev.

Čili Carolina Reaper velja za najbolj pekočega na svetu.

Čili Carolina Reaper velja za najbolj pekočega na svetu.

Pridelujeta tudi najbolj pekoč čili
Pridelujeta tudi najbolj pekoč čili

Gorenje Ponikve - Jernej Gognjavec in Miha Pintar sta ljubitelja narave, hribov in vsega, kar je povezano s čiliji. Zato sta se pred leti odločila, da v Gorenjih Ponikvah posadita nekaj različnih vrst te pekoče rastline. Iz čilijev sta nato naredila tri različno pekoče omake, nad katerimi so bili vsi, ki so jih poskusili, navdušeni. To jima je dalo še dodaten zagon, da sta nadaljevala pridelavo čilija in ustvarila blagovno znamko B&G Chillies, ki je danes zelo prepoznavna.

Sprva sta načrtovala posaditi zgolj 30 rastlin, vendar sta jih nato približno 300. Vzgajala sta več različnih sort, saj nista vedela, katere se bodo najbolj obnesle. »Ko so čiliji dozoreli, sva jih pobrala, se zaprla v kuhinjo in se kot samouka lotila dela. Želela sva ponuditi nekoliko bolj blage in okusne omake. Nisva želela ustvariti samo pikantnega dodatka, ki bi popolnoma zasenčil okus hrane,« pove Gognjavec.

Ljubiteljski začetki so bili težki, a zelo zabavni, pravita. Z vztrajnostjo jima je uspelo priti do želenih okusov, ki so bili nekaj novega na trgu. Predvsem sta se osredotočila na razvijanje omak iz dimljenih čilijev, kar je njuna posebnost. Ker je čili pekoč, sta sicer težko okušala, kakšno omako sta naredila, zato so jima pri tem pomagali prijatelji in tudi kakšen izkušen gostinec.

Danes na 500 kvadratnih metrih površine vzgajata približno 40 različnih sort, še 20 pa vsako leto posadita novih. Na leto tako pridelata od 700 do 900 kilogramov čilijev, blagih, kot je denimo sorta jalapeno, ki ima 8.000 skovilov (merska enota za pikantnost), v njunem rastlinjaku pa je tudi najmočnejši čili na svetu, tako imenovani Carolina Reaper, ki ima več kot 2.000.0000 skovilov. »Ljudje običajno še precej normalno prenašamo čilije, ki imajo 50.000 skovilov. Vse, kar je več, je zelo pekoče. Če po pomoti ali ker smo preveč pogumni, zaužijemo nekoliko bolj pikanten čili, si lahko pomagamo s pitjem mleka ali pa pojemo kakšen mlečni izdelek,« svetuje Gognjavec, ki je tudi sam poskusil najmočnejši čili na svetu. Pojedel ga je le nekaj milimetrov, a že to je bilo dovolj, da mu je hitro postalo zelo vroče, v ustih pa ga je zelo peklo, pove.

Čiliji v rastlinjakih

Zaradi klime, ki pri nas ni najbolj naklonjena vzgoji pekočih rastlin, imata vse čilije v treh rastlinjakih. »S tem se podaljša sezona, nekateri čiliji sploh dozorijo, pa tudi veliko več jih je na eni rastlini,« o tem, zakaj so pokriti, pravita naša sogovornika. Sezona se po njunih besedah začne februarja, ko posadita seme, da vzgojita sadike, ki jih maja zasadita na njivi, postavita rastlinjake in vse potrebno. Takrat je nekoliko več dela, zato jima pomagajo prijatelji, ki so zelo dobrodošli tudi pri obiranju. »Zgodnje sorte dozorijo že sredi avgusta, večina sredi jeseni. Nekatere dozorijo celo dvakrat na leto,« pojasni Gognjavec in dodaja, da nato vse čilije posušita in primerno shranita za nadaljnjo uporabo.

Izdelujeta osem omak iz dimljenih čilijev, pet klasičnih čili omak, suhe čilije v mlinčku, imata tudi čili olja, v sodelovanju s kmetijo Janežič iz Grosuplja pa ponujata celo čili slamo. Največ povpraševanja je po dimljenih omakah, zelo iskana so tudi poslovna darila, v katerih so različni kompleti njunih izdelkov. Zalagata kar nekaj lokalnih in drugih gostiln po Sloveniji, veliko se udeležujeta različnih sejmom in dogodkov, nekateri pa njune izdelke naročajo prek spletne trgovine na njuni spletni strani. V prihodnjih letih načrtujeta, da bi se še bolj uveljavila tudi v tujini, kjer je kar precej konkurence. Ker sta oba v službi, se s pridelavo čilijev, ki jo imata registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, ukvarjata predvsem v prostem času. Zato imata željo, da bi se nekoč ukvarjala le s tem.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista, dne 22. novembra 2018.

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava