dolenjska

Zakaj je morala umreti

5.12.2018 | 08:00 | I. Vidmar

Zdaj na nekdaj mogočno drevo pred internim oddelkom spominja le še s klopmi ograjen panj. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Precej razburjenja je med Novomeščani prejšnji teden povzročil posek rdeče bukve pred internim oddelkom novomeške bolnišnice. Bil je čas, pravijo tudi strokovnjaki, ki si sicer zelo prizadevajo ohraniti podobna drevesa, ki mestu dajejo lepšo podobo in značaj, ljudem pa poleti prijetno senco.

Pojasnilo, zakaj je morala pasti rdeča bukev, ki je stavbo krasila že vse od konca 19. ali začetka 20. stoletja oziroma od časa, ko so dogradili tedanjo bolnico usmiljenih bratov, so nam iz novomeške bolnišnice poslali že minuli teden. »Za ta poseg smo se odločili iz dveh razlogov. Drevo se je namreč pred leti po rekonstrukciji Kandijske ceste začelo sušiti. Čeprav smo iskali rešitev, da bi drevo ohranili, so strokovnjaki ugotovili, da sta koreninski sistem in deblo drevesa preveč poškodovana, da bi drevo lahko ohranili. Zaradi sušenja so se lomile suhe veje, ki so padale na tla in ogrožale varnost, na kar so nas večkrat opozorili tudi občani. V Splošni bolnišnici Novo mesto si prizadevamo, da ne zmanjšujemo števila dreves v okolici, zato bomo v sklopu urejanja okolice bolnišnice na mestu, kjer je rasla rdeča bukev, zasadili novo drevo, ki bo nadomestilo odstranjeno,« so zapisali.

Na Zavodu za varstvo narave so povedali, da se zaradi poseka omenjenega drevesa ni nihče obrnil nanje, a da drevo tudi ni na njihovem spisku varovane naravne dediščine. Več o tem pa vedo na novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Rdečelistna bukev pred staro moško bolnico oziroma današnjim internim oddelek splošne bolnišnice je predstavljala eno slikovitejših dreves v mestu - tako po podobi (velikosti in barvi) kot tudi po svoji lokaciji. Drevo samo po sebi ni bilo zavarovano, je pa bilo varovano kot pomemben sestani del območja gradu Neuhof in stare moške bolnice. Bukev je razvila mogočno krošnjo, ki je zaznamovala prostor pred vhodom v stavbo in mu dajala prijetno senco,« je zgodovino in pomen drevesa na kratko orisal Mitja Simič, vodja novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Prvi znaki, da je z bukvijo nekaj hudo narobe, so se po  rekonstrukciji Kandijske ceste, med katero so poškodovali koreninski sistem drevesa, pokazali že pred dvema letoma, ko se je pojavilo nekaj suhih vej. V zadnjih dveh letih se je njeno stanje pospešeno slabšalo. Pojavila se je lesna goba in suha je bila že približno polovica krošnje. To je kazalo, da je drevo na poti dokončnega propada in da že postaja nevarno.

Več v tiskani izdaji v prihodnji številki Dolenjskega lista

‹ nazaj