Podobe in zgodbe krajev strnil v knjigo

7.12.2018 | 09:40

Brane Praznik med predstavitvijo svoje nove knjige. (Foto: Ladislav Zupančič)

Šentlovrenc - Čeprav je večji del knjige zgodovinski pregled dogodkov v krajih in bližnji okolici, ki so nekoč sestavljali tako imenovano Velikološko občino, ne morem trditi, da gre za zgodovinski zapis. Prej bi rekel, da je to knjiga, ki izobražuje, o svoji novi knjigi z naslovom Podoba naših krajev pravi avtor Brane Praznik.

Zapisi v njej temeljijo na pričevanjih in zgodbah različnih virov, dodaja. Želel je predstaviti, kako so bili kraji, kot so Velika Loka, Čatež, Zaplaz, Primskovo, Veliki Gaber, Sela pri Šumberku, Medvedjek, Korenitka, Šentlovrenc in še nekateri drugi, nekoč zelo pomembni, danes pa so po njegovem odrinjeni na obrobje dogajanja. »Šentlovrenc je v tej knjigi v središču, ker je bila že pred poldrugim stoletjem tam zgrajena šola, ki letos praznuje 150-obletnico ustanovitve, kraj je že več stoletij cerkveno oziroma farno središče, v okolici pa je tudi kar nekaj etnografskih in etnoloških posebnosti, ki so pomembne za širši prostor,« razloži.

Na vprašanje, zakaj se je odločil, da jo napiše, odgovarja, da ga na te kraje vežejo prijetni mladostniški spomini. Ker pa je šel v šolo drugam, jih je kmalu zapustil, vendar je užival, ko je poslušal starejše, ki so mu pripovedovali zgodbe in opisovali te kraje. »Zastrupili so me z zgodovinsko radovednostjo. Ko sem se upokojil, sem nadaljeval iskanje in zbral veliko gradiva, zato sem se odločil, da vse skupaj strnem v knjigo,« pravi Praznik, ki bo aprila dopolnil 70 let.

Pri pisanju ga je najbolj pritegnilo, da je vedno znova odkrival zanimive podatke, ki so ga samo še bolj potegnili v raziskovanje. Knjiga je nastajala kar nekaj let, saj je vmes počel še ogromno drugih stvari, med drugim riše, rad pa tudi nastopi v kakšni predstavi. Kar precej časa je porabil za brskanje po arhivih, ki so vsebovali tudi manj znana in težko dostopna gradiva. »V škofijskem arhivu v Ljubljani sem temeljito prebral dve škatli zapisov duhovnika Ivana Šašlja, ki je v preteklem stoletju 22 let služboval v naši fari. Prelistal sem številne stare časopise in poiskal članke o naših krajih. Poiskal sem tudi pesmice ljudskih pesnikov ali zapise o božji poti na Zaplaz,« našteva.

V knjigi je tudi precej fotografij in faksimilov, veliko jih je iz njegovega ali družinskega arhiva. Za popestritev je v njej tudi kar nekaj njegovih slik. Založnik knjige je KUD Marije Kmetove iz Šentlovrenca, natisnjena pa je bila v 350 izvodih. Kot še dodaja Praznik, se osnovnošolci in tudi srednješolci večkrat obrnejo nanj, ko morajo opisati domače kraje. Upa, da jim bo knjiga v pomoč. »Ponosen sem na kraje, iz katerih izhajam. Imamo bogato zgodovino in še več zgodb. Kdor ne ve, od kod je, ne ve, kam gre,« poudarja.

Članek je bil objavljen v 47.številki Dolenjskega lista, dne 22. novembra 2018.

R. N.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava