posavje

Sevniški športni park: Pobočje se bliža, cilj ostaja

8.12.2018 | 13:20 | M. Luzar

Pobočje nad načrtovanim nogometnim igriščem in atletsko stezo na nekaterih delih drsi in plaz je poškodoval škarpo. (Foto: M. L.)

Sevnica - Odkopali so hrib, ki ni tako majhen, zgradili škarpo, ki se že podira, zdaj pa so se dela ustavila, navaja pismo, katerega vsebina se nanaša na gradnjo stadiona v Sevnici. Pisec Andraž Bedene iz Sevnice meni, da pred gradnjo verjetno niso raziskali terena in da niso razmišljali o talni vodi v pobočju, ki se steka k vznožju hriba. Župan je po njegovem uporabil občinski denar, gradnja je obstala in naj je ne bi nadaljevali kakšno leto, da bodo videli, kaj se bo zgodilo s pobočjem.

Ker kritika omenja župana Srečka Ocvirka, smo pri njem poiskali odgovor. Letos so po njegovih besedah utrjevali teren in cilj tega je priprava stadionske ploščadi in utrditev brežine. »Gre za izredno zahtevno, zelo vodnato, zelo glineno in plazovito pobočje. Zgodil se je manjši zdrs in pritisk na obodno steno,« pravi župan. Zaradi nenačrtovanega premikanja tal so se že vključili gradbeniki in geologi in naredili nove raziskovalne vrtine, s pomočjo katerih bodo izbrali način za utrditev brežine. »Ta stabilizacija terena je nekoliko drugačna od prvotno načrtovane. Prvotni načrt je predvideval pilotno steno, ki bi bila bistveno zahtevnejša in dražja, poleg tega pa bi jo v estetskem smislu težje umestili v ta prostor,« pojasnjuje župan. Ocvirk verjame, da bodo strokovnjaki čez zimo odgovorili, kako zaledno vodo odpeljati s tega prostora in kako dokončno utrditi pobočje. Po njegovem je problematična voda, ki se pojavlja na terasah na pobočju, medtem ko je voda, ki se nabere na ploščadi ob vznožju, padavinska in pomeni manjšo težavo. Večji del brežine je po županovih besedah glede na ugotovitve strokovnjakov stabilen, tako kot so predvidevali na začetku, in le manjši del pobočja ogroža talna voda in s to povezan plaz.

Kljub omenjenemu dogajanju uresničujejo zamisel. Po županovih besedah bodo začeli glede na načrt pripravljati leta 2019 projekt za gradnjo športnih površin, katerih gradnja je predvidena v letih 2019–2020. »Pri sofinanciranju ni jasnih zagotovil niti ministrstva niti fundacije za šport ali nogometne in atletske zveze. Verjamem pa, da bomo med projektiranjem pridobili tudi te soinvestitorje. Kajti do zdaj je v stadion ves denar vložila izključno občina Sevnica iz svojega proračuna. Drugi dejavniki s področja razvoja športa žal še ničesar,« pravi župan. Zemljišča za nastajajoče športno območje je občina odkupila, zaradi gradnje stadiona so porušili stanovanjski hiši. Ko k temu prištejejo še pripravo prostorske dokumentacije in zdajšnje utrjevanje brežine, ki ga morajo še končati, znaša občinski denarni vložek od začetka priprave na projekt približno 900.000 evrov.

»To je pomemben dobro opremljen objekt, kakršnega ni v bližini, in bo zagotovo privabil poleg domačinov še koga iz bližnje okolice. Objekta ne namenjamo izključno vrhunskemu športu, saj bo nudil široke možnosti za vse, od otrok in mladostnikov do odraslih, od rekreativcev do tekmovalnih športnikov. V nadaljevanju predvidevamo v zaledju še pomožna igrišča in druge športne površine, ki bodo izpolnjevale potrebe Sevničanov po rekreaciji in športu. Celovito urejamo območje, in tako se tu povezujejo bazen, športna dvorana, fitnes, atletski stadion, trim steze, ki lahko nastanejo v zaledju, kolesarjem je že na voljo pumptrack steza, zato govorimo o športnem parku,« pravi Srečko Ocvirk.

Imeti stadion je po županovih besedah sevniška skupna želja. Nedvomno gre res za tako željo. Njeno uresničevanje je odvisno od dveh zunanjih okoliščin, premikanja tal, ki so ga nekateri tudi pričakovali, in dotoka želenega državnega denarja. Zato bodo v prihodnje delali bržčas v dveh smereh. Ob tem, ko bodo geologi in gradbeniki utrjevali pobočje, bodo lokalni politiki nagovarjali po parlamentarnih in vladnih hodnikih odločevalce k financiranju sevniškega športnega parka. Vprašanje je, kaj bo težja naloga: ustaviti plaz in vodo na omenjenem sevniškem pobočju ali omehčati tiste v Ljubljani, ki delijo denar. Pri tem je spodbudno, da Sevnica ob velikih razpokah v brežini in škarpi ne podleže občutku, da je zemljepisno majhna in da zato ne bi smela imeti velikih razvojnih zamisli.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista z dne 29. november.

‹ nazaj