kočevsko-ribniško

Kdaj Kočevje vsaj v slovenskem povprečju

16.12.2018 | 18:05 | M. Leskovšek – Svete

Kočevje - Lastnika in direktorja podjetja Nama Kočevje, Jože Zupančič in Milan Lampe, nameravata v Nami v centru Kočevja urediti stanovanja. Potreba po stanovanjih je v Kočevju že sedaj, še več stanovanj pa bodo potrebovali v prihodnjih letih. Številne že začete in načrtovane investicije naj bi namreč Kočevju do leta 2020 prinesle več kot 500, do leta 2022 pa skupno preko 700 novih delovnih mest. Zanje zgolj v domačem okolju ne bo dovolj delovne sile, zato bo ta morala priti tudi od drugod.

Nama je bila dolga desetletja edini trgovski center na Kočevsko-ribniškem območju. Po prihodu Trgovskega centra Tuš leta 2001 in kasneje še drugih velikih trgovin v Kočevje, ki so se locirale na obrobju mesta, je začel trgovski center v centru mesta počasi nazadovati. Novi lastniki, ki so od družbe Nama, ki je imela v bivši Jugoslaviji verigo trgovin o vsej državi, Namo v Kočevju kupili leta 2003, so se zelo trudili, da bi edini trgovski center v središču mesta obstal. Kljub njihovim naporom, ki so se odražali v prihajanju in odhajanju različnih ponudnikov trgovskih in drugih storitev, se je Nama začela vztrajno prazniti. Lastnika sta zato že pred časom Namo ponudila občini Kočevje, da bi se vanjo preselila občinska uprava, vendar pa občina ni bila za to. V iskanju rešitev sta razmišljala tudi o drugačnih vsebinah, kot je bil denimo fitnes center, a zanje nista uspela dobiti soglasij in investitorjev. Zato sta dala lani izdelati projekt, po katerem naj bi del Name preuredili v stanovanja. Projekt predvideva ureditev 48 stanovanj v velikosti od 41 do 84 m2 in sicer v prvem in drugem nadstropju objekta, v pritličju pa naj bi še vedno ostali lokali. Lastnika s tem projektom sledita že sedanjemu zanimanju po stanovanjih, ki se bo v prihodnjih letih zagotovo še povečalo, zato sedaj intenzivno iščeta investitorja za izgradnjo stanovanj in zunanjo prenovo stavbe, ki naj bi, kot upata, spodbudila tudi ponovno oživitev mestnega središča.

INVESTICIJE GOSPODARSTVA

Čeprav v Kočevju že stoji nov blok ob Rinži in namerava zasebni investitor zgraditi še nova stanovanja, dva nova bloka pa je, kot pravi direktorica kočevske občinske uprave Lilijana Štefanič, že začelo graditi Gozdarstvo Grča na prostoru ob Kočevski rezidenci, bodo v Kočevju nova stanovanja še potrebovali. Poleg tega, da tudi sama občina Kočevje potrebuje nova neprofitna stanovanja, potrebo po novih stanovanjih narekujejo gospodarske investicije. Pa ne le investicije proizvajalca robotov Yaskawa in tovarne nogavic Intersocks, ki svoji naložbi že zaključujeta, ali hčerinske družbe Melamina, podjetja SmartMelamine, ki je novo halo, kjer proizvajajo melaminske flise, že odprl, ampak tudi številnih drugih podjetij, ki bodo postavila nove tovarne v industrijski coni na obrobju Kočevja v smeri proti Novemu mestu, kjer sta dolgo časa samevali podjetji Dinos in O-Projekt. Danes imajo namreč v Industrijskih conah Lik I, II in III poleg Dinosa in O-Projekta že kupljena zemljišča podjetja: Koles, Lesoj, Rotis, Gozdarstvo Grča, Kogen, Lesdog in Yaskawa, ki pa bo ob obstoječi stavbi, ki jo še gradijo, postavila še svojo drugo tovarno na 74,5 ha velikem zemljišču, ki je bilo prej kmetijsko, po spremembi občinskega prostorskega načrta, ki jo je občina Kočevje naredila zaradi zanimanja podjetja za širitev, pa je kategorizirano kot industrijska cona. Imajo pa, kot pravijo na občini Kočevje, še 5 vlog in kar nekaj povpraševanja za nakup zemljišč v omenjenih industrijskih conah, a imen podjetij, ki se zanimajo za gradnjo, še ne morejo razkriti. Mnogi izmed teh investitorjev pa že sedaj napovedujejo potrebo tudi po višje izobraženih in delavcih s posebnimi znanji, ki pa jih v domačem okolju ne bo dovolj. Podjetja bodo morala zato delavce tudi uvažati, zato pa je tudi pomembno, da bo za njih v Kočevju dovolj stanovanj. Po trenutni oceni bodo lahko, kot pravi Štefaničeva, morebitnim priseljencem v Kočevju najkasneje do leta 2020 ponudili okoli 140 novih zasebnih stanovanj.

POD SLOVENSKIM POVPREČJEM

Gospodarski razcvet v Kočevju se v Kočevju šele začenja, se pa pri tem že danes mnogi sprašujejo, kaj bo ta dejansko prinesel Kočevcem oz. ali bo občino Kočevje spravil vsaj v slovensko povprečje, če že ne v nadpovprečno uspešno slovensko občino. Po mnogih kazalcih je namreč danes Kočevska še krepko pod slovenskim povprečjem.

Po zadnjih znanih podatkih Statističnega urada Slovenije, ki se nanašajo na leto 2017, je bilo v občini Kočevje delovno aktivnih 37 odst. ali 5.875 od skupno 15.822 ljudi, ki so imeli stalno prebivališče v občini Kočevje. To je za 270 manj, kot pred desetletjem in za 4 odst. manj od slovenskega povprečja. Pod slovenskim povprečjem so v Kočevju tudi po plačah. Za enako delo dobivajo občani Kočevja v povprečju za petino manj denarja kot ostali. Še vedno krepko nad državnim povprečjem pa so v Kočevju po številu brezposelnih. Na Kočevskem so stopnjo brezposelnosti v zadnjem obdobju sicer znižali iz 24 na zdajšnjih 16 odst., kar pa je še vedno dvakrat več kot je stopnja brezposelnosti v državi, saj ta znaša 8 odst. Razlog za to je, ker imajo v Kočevju veliko trajno brezposelnih oseb. Vendar pa se tudi na tem področju, kot pravi vodja urada za delo Grosuplje, Ribnica, Kočevje Anita Kovačik, stanje izboljšuje. Kot pravi, v okviru svetovalnega dela poseben poudarek namenjajo prav povečanju zaposljivosti dolgotrajno brezposelnih oseb. »Situacija dolgotrajnejše brezposelnosti oz. kadar pri osebi prepoznamo kombinacijo več ovir, ki vplivajo na zaposljivost, lahko zahteva več truda, motivacije, časa, spremembe stališč in dodatnih aktivnosti za ponovni vstop na trg dela. Izkušnje pri svetovalnem delu pa nam kažejo, da še posebej ob ugodnih razmerah na trgu dela, kot jih imamo sedaj, ter hkratnem poglobljenem kariernem svetovanju, motiviranju in zmanjševanju ovir, vključevanju v programe Aktivne politike zaposlovanja ter sodelovanju z delodajalci, dobivajo zaposlitev tudi osebe z daljšim trajanjem brezposelnosti,« pravi. Tako se, kot dodaja, v okviru zaposlitev povečuje delež ne samo dolgotrajno brezposelnih oseb, temveč je večji tudi delež realiziranih zaposlitev pri brezposelnih osebah, ki so v evidenci brezposelnih oseb bile prijavljene več kot tri leta. »Ob podatkih, da se zaposlujejo osebe tudi z več kot pet ali celo več kot osem let prijave, pa smo lahko optimistični,« pravi.

Članek je bil objavljen v zadnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj