Prešernova nagrada za življenjsko delo tudi Filipu Robarju Dorinu

10.1.2019 | 14:30

Filip Robar Dorin (Foto: I. V., arhiv DL)

Filip Robar Dorin (Foto: I. V., arhiv DL)

Ljubljana - Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta Novomeščan Filip Robar Dorin, režiser, scenarist in montažer, ki velja za družbenokritičnega ustvarjalca, ter kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov.

»Angažiran avtor, ki razgrne vso kompleksnost obravnavane snovi in pri tem ne skriva svojega stališča,« piše v utemeljitvi, je poročala STA. Njegova odlika je igrano dokumentarna forma, ki predstavlja sintezo neumišljenega in umišljenega filma, ki želi »izvleči resnico«. Pri svojem delu je Robar Dorin podpiral mlade, še neuveljavljene režiserje, se zavzemal za razvoj scenaristike ter spodbujal razvoj kreativnega dokumentarnega filma.

Filip Robar Dorin se je rodil v srbskem Boru, odraščal pa v Sloveniji, kjer je doštudiral primerjalno književnost in filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Columbia Collegeu v Chicagu pa filmsko scenaristiko, režijo, kamero in montažo, diplomiral je leta 1969. Na inštitutu Montesano v Gstaadu je dve leti poučeval filmsko prakso in zgodovino, nato je bil do leta 1980 asistent za filmsko režijo in igro na AGRFT v Ljubljani.

V začetku osemdesetih let je ustanovil eno prvih neodvisnih producentskih podjetij Filmske alternative, pozneje še Filmal Pro. Kot filmski ustvarjalec je posnel preko trideset kratkih in srednjemetražnih dokumentarnih in igranih filmov, s tremi filmi je svoj avtorski glas zastavil tudi za romsko manjšino v Sloveniji. Je tudi avtor številnih celovečernih filmskih in video portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev.

Robar Dorin je za svoje delo prejel mnoge domače in mednarodne filmske nagrade. Med drugim ima tudi dve zlati areni s festivala jugoslovanskega filma v Pulju - leta 1985 jo je dobil za montažo igrano-dokumentarnega filma Ovni in mamuti, leta 1990 pa za najboljšega režiserja za film Veter v mreži. Za film Ovni in mamuti je leta 1985 dobil veliko nagrado na mednarodnem festivalu v Mannheimu. Leta 1995 je dobil nagrado viktor revije Stop za najboljše igrano televizijsko delo, novomeška občina ga je počastila s Trdinovo nagrado, za Veter v mreži pa je leta 1990 prejel nagrado Prešernovega sklada za scenarij, režijo in montažo.

Za igrano-dokumentarni film Ovni in mamuti je leta 1985 prejel glavno nagrado Grand Prix na Mednarodnem filmskem festivalu Mannheim-Heidelberg in bil nominiran za zlatega huga za najboljši film na Mednarodnem filmskem festivalu v Chichagu leta 1986. Za film Veter v mreži je ter zlato areno za režijo na Puljskem filmskem festivalu. Leta 2010 je za življenjsko delo na filmskem področju dobil Badjurovo nagrado, najvišjo slovensko strokovno nagrado na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture, leta 2017 še Nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije.

Nagrade Prešernovega sklada pa bodo prejeli pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja, na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu.

M. Ž.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava