dolenjska

Bobri: Kdo pospravi za tem drvarjem?

17.1.2019 | 08:00 | B. Dušič Gornik

Pozimi jim glodajo tudi debelejša drevesa. (Foto: B. D. G.)

Novo mesto - Bober je pri nas zavarovana žival, zato je lov nanj prepovedan. Do leta 1998, ko se je v porečju Krke ob potoku Radulja pojavila prva družina bobrov, je v Sloveniji veljal za izumrlega. A od takrat se bobri neverjetno hitro širijo po vseh slovenskih vodotokih. Vidimo jih le redko, zato pa lahko brez težav opazimo njihovo delo – obglodana ali podrta drevesa, luknje in bobrišča iz vej.

Rezultate dela teh marljivih drvarjev smo pred kratkim opazovali ob potoku Težka voda od Gotne vasi do Šmihela v Novem mestu, kjer je v zadnjih dveh mesecih padlo kar nekaj dreves, še več pa jih je pošteno oglodanih. O tem, kdo pospravi za »drvarji« in prepreči morebitno škodo na mostovih ali brveh, smo vprašali vodnogospodarsko podjetje VGP Novo mesto.

»Smo koncesionar na vodotokih in delamo v dogovoru z Direkcijo RS za vode, izpostavo Novo mesto. Predložimo ji predlog potrebnih del in odstranimo podrta drevesa, če je potrebno. Včasih dobimo opozorila od občanov, sicer pa imamo tudi svoje nadzornike vodotokov, ki pregledujejo potoke redkeje in večje vodotoke pogosteje. Kadar je res nevarno, drevesa odstranimo hitreje, sicer pa šele potem, ko se nabere več dela,« je povedal Anton Hrastar, direktor VGP Novo mesto. Občani lahko o nevarnih podrtih drevesih na vodotokih obvestijo VGP Novo mesto ali pa območno izpostavo omenjene direkcije.

Bobre le redko vidimo (Foto: A. Hudoklin, arhiv DL)

Ker se bobri hranijo izključno z rastlinsko hrano in se pozimi lotijo tudi dreves, je dobro, če jim preprečimo dostop do koruznega ali pšeničnega polja, sadna ali gospodarsko vredna drevesa pa zaščitimo z dober meter visoko kovinsko mrežo.

Lastnike zemljišč ob vodotokih poleg podiranja obrežne vegetacije motijo še velika bobrišča in jezovi, zaradi katerih so njihovi travniki bolj močvirnati, pa tudi udiranje obrežne zemlje zaradi brlogov.

Namernega odstranjevanja ali celo požiganja bobrišč kljub temu ne svetujemo, saj je to po uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah kaznivo dejanje. Predvidena kazen za posameznika za tak prekršek po zakonu o vodah znaša od 400 do 1.200 evrov.

Več o bobrih pišemo v današnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj