gospodarstvo

Do konca junija bo 2,8 odst. več zaposlenih

22.1.2019 | 16:00 | B. Dušič Gornik

Vse težje bo najti delavce, še posebej za slabo plačana delovna mesta. (Foto: B. D. G.)

Ljubljana - Začetek leta je čas za napovedi, pri čemer eni pogledajo v zvezde in drugi v številke. Če se zanesemo na zadnje, bo v prvi polovici tega leta število zaposlenih v Sloveniji poraslo za 2,8 odstotka. Tako rast je napovedalo 2.697 delodajalcev z več kot deset zaposlenimi, ki so sodelovali v anketi Zavoda RS za zaposlovanje. V času ankete so zaposlovali 332 tisoč oseb, a že do junija naj bi jih zaposlili še dodatnih 35.500.

Najbolj v gradbeništvu

Anketa kaže, da nameravajo delodajalci v naslednjih mesecih najbolj pogumno zaposlovati v gradbeništvu in sektorju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki pa vključuje tudi posrednike zaposlitev. Najbolj bodo iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela v predelovalni dejavnosti, prodajalce, varilce in zidarje.

Delež delovno aktivnega prebivalstva se povečuje že od leta 2014 in je povezan z gospodarsko rastjo. Ta naj bi po makroekonomskih napovedih (Umar) lani dosegla 4,4 odst., medtem ko naj bi bila letos in prihodnje leto 3,7– oz. 3,4–odstotna. Rast zaposlenosti bo umirila počasnejša gospodarska rast, a tudi staranje prebivalstva in pomanjkanje usposobljene delovne sile. Tako se bo brezposelnost še zniževala, a počasneje kot v zadnjih dveh letih.

V gradbeništvu nameravajo v prvi polovici tega leta najbolj pogumno zaposlovati. (Foto: B. D. G.)

Izstopa izobraževanje

Konec septembra lani je bilo v državi 878 tisoč delovno aktivnih oseb oz. 2,9 odst. več kot septembra 2017. Da gre za posledico gospodarske rasti, kaže podatek, da je bilo prav v predelovalnih dejavnostih aktivnih kar za 4,2 odst. več oseb (8.300). Kljub temu ne moremo mimo tega, da se je število delovno aktivnih najbolj izrazito povečalo (za več kot 2.200 oseb) v izobraževanju!

Povečanje zaposlovanja v naši državi predvideva tudi CEDEFO, evropska agencija za trg delovne sile, ki napoveduje, da se bo do leta 2025 v Sloveniji zaposlovanje okrepilo predvsem v poslovnih in drugih storitvah, poleg tega pa v manjši meri še v gradbeništvu ter v distribuciji in transportu. V proizvodnih dejavnostih naj bi upadalo, vendar manj kot v kriznih letih od 2008 do 2013.

Kaj pa pravijo delodajalci v zgoraj omenjeni anketi? Tretjina jih meni, da se bo v prvi polovici tega leta gospodarska rast okrepila, zato pričakujejo več povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah. Kar 59 odst. delodajalcev ne pričakuje sprememb v obsegu poslovanja, 7 odst. jih pričakuje poslabšanje. Najbolj optimistični so delodajalci s področja poslovnih dejavnosti, financ, zavarovalništva, vzdrževanja in prodaje motornih vozil, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva. Pri tem so najbolj optimistični veliki delodajalci, ki zaposlujejo več kot 250 ljudi.

Nova delovna mesta

Anketirani delodajalci bodo v prvih šestih mesecih tega leta potrebovali 35.000 novih delavcev, nekaj zaradi nadomeščanja, 18.200 pa naj bi bilo tudi novih delovnih mest. Število zaposlenih naj bi se najbolj povečalo v gradbeništvu (za 7,9 odst.), v drugih raznovrstnih dejavnostih, kamor sodijo tudi agencije za posredovanje delavcev (6,1 odst.), v drugih dejavnostih (5,7 odst.) ter v prometu in skladiščenju (5,6 odst.) Manjši upad dejavnosti pričakujejo delodajalci v rudarstvu, kmetijstvu ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro.

Za nove zaposlitve bodo najbolj iskali prav poklice, ki jih na našem trgu dela že dalj časa primanjkuje. Anketa kaže, da je med 20 najbolj iskanimi poklici le en poklic, ki sodi med strokovnjake; gre za strokovnjake za zdravstveno nego. To potrjuje vse večje neskladje na trgu dela – med poklici, ki jih delodajalci iščejo, in med tistimi, ki jih iskalci zaposlitev imajo.

Kar polovici delodajalcev je v zadnjega pol leta manjkalo ustreznih kadrov, med velikimi podjetji pa je bilo takih kar 70 odst. Težave pri iskanju delavcev največkrat izpostavljajo delodajalci v gostinstvu (69 odst.) in gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in predelovalni dejavnosti (od 55 od 62 odst.).

Ne prijavi se nihče

Pri skoraj polovici delodajalcev se na njihovo razpisano delovno mesto ni prijavil noben kandidat, čez 60 odst. jih navaja pomanjkljivosti kandidatov – najpogosteje pomanjkanje delovnih izkušenj ali poklicno specifičnih znanj in neustrezno izobrazbo. Zaradi vsega tega je kar polovica delodajalcev, ki so imeli težave pri iskanju kadrov, morala podaljšati postopek zaposlovanja, tretjina ni nikogar zaposlila, slaba tretjina je iskala delavce v tujini, slaba petina pa je spremenila in omilila razpisne pogoje, da bi le dobila delavce. V tujini delavce najpogosteje iščejo gradbeniki in podjetja s področja prometa in skladiščenja. Delavce prek agencij najpogosteje najemajo v predelovalni dejavnosti in dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Na podlagi ankete Zavod RS za zaposlovanje ugotavlja, da delodajalci težko dobijo predvsem kadre za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni ali pa je za njih značilen neugoden delovni urnik. Težko je dobiti tudi kandidate za tehnične poklice, ki terjajo specifična znanja, za katera je nove zaposlene težko na hitro usposobiti.

Višje plače pa ne!

Kadar delodajalci ne dobijo ustreznih kadrov, jih skoraj polovica poveča nadurno delo (največkrat javna uprava, sociala, zdravstvo), četrtina jih prenese delo na znanje izvajalcev (gradbeništvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti), 22 odst. jih zavrne naročila (najpogosteje v gradbeništvu), petina pa za ta delovna mesta dodatno usposobi že zaposlene (predvsem v predelovalni dejavnosti). Zmanjšanje obsega proizvodnje in storitev zaradi pomanjkanja kadrov je najpogostejše v gostinstvu.

Kljub zgoraj naštetemu je anketa pokazala, da delodajalci zelo redko ponudijo višjo plačo ali druge bonitete kandidatom za zaposlitev. Morda bo treba razmisliti tudi o tem ali pa več pozornosti nameniti zaposlovanju starejših (od 55 do 64 let), kot Sloveniji priporočata Evropska komisija in OECD. Najbrž pa bo poleg tega vse bolj nujno še načrtno delo (šolanje, usmerjanje, štipendiranje) z mladimi in nizko ali neustrezno izobraženimi.

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista z dne 10. januar 2019.

‹ nazaj