kočevsko-ribniško

Morali bi že delati, a še ne bodo prav kmalu

16.2.2019 | 13:30 | M. Leskovšek – Svete

Zdravstveni dom Kočevje

Polona Vidič Hudobivnik (Foto: M. L.-S.)

Kočevje - S 1. januarjem letos bi morali začeti delovati prvi centri za duševno zdravje v Sloveniji, vendar pa, kot pravi direktorica Zdravstvenega doma Kočevje Polona Vidič Hudobivnik, so težave z nosilci dejavnosti. »Povsod je enako. V vsej Sloveniji je v tem trenutku vsega le nekaj pedopsihiatrov in vsi si prizadevamo, da bi jih pridobili. Zelo podobna neugodna situacija je tudi s psihiatri,« pravi.

V skladu z marca lani sprejeto resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028 naj bi do leta 2028 v Slovenji odprli 50 centrov za duševno zdravje – 25 za otroke in mladostnike ter 25 za duševno zdravje odraslih in centrov za zgodnjo obravnavo, ki bodo nadgradili zdajšnje razvojne ambulante. Prvi centri bi morali začeti delovati že z začetkom letošnjega leta. Sprva je bilo predvideno, da bodo to štirje centri, med katerimi bosta imela dva sedež v Kočevju, po eden pa v Postojni in Celju. A sta gospodarska rast in z njo več denarja, ki se ga je nabralo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prispevala k odločitvi, da bodo še letos vzpostavili še več centrov. Samo na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, bodo tako letos zaživeli štirje centri: poleg obeh centrov, za otroke in mladostnike ter odrasle v Kočevju, še centra za duševno zdravje odraslih v Sevnici in Novem mestu.

PRIBLIŽATI STORITEV

»Resolucija je postavila centre za duševno zdravje glede na število prebivalcev. Centre za odrasle in skupnostno obravnavo je postavila na 80 tisoč prebivalcev, centre za otroke in mladostnike pa na 16 tisoč,« pravi Vidič- Hudobivnikova. Oba centra za duševno zdravje v Kočevju bosta zato pokrivala populacijo ljudi, ki živijo na kočevskem, ribniškem, metliškem in črnomaljskem območju, kar pomeni skupno okoli 75 tisoč ljudi, od tega okoli 15 tisoč otrok.

»Cilj resolucije za duševno zdravje je, da se storitev približa ljudem, da jim ni potrebno več hoditi v oddaljene centre,« pravi Vidič-Hudobivnikova in dodaja, da bodo najprej vzpostavili center v Kočevju, potem pa bodo storitev preselili še na ostale lokacije. Z zdravstvenimi domovi v Ribnici, Metliki in Črnomlju so se zato že pogovarjali o tem, da jim bodo pomagali zagotoviti prostore. Vendar pa se s tem še me mudi. Centra bosta namreč, kot že rečeno, začela delovati naprej v Kočevju, kjer pa bodo morali najprej zanju prav tako zagotoviti prostore.

TEŽAVE S KADRI

»Ta trenutek v Sloveniji ne deluje še noben center. Celjani bodo prvi, ki bodo začeli, drugače pa imamo vsi podobno situacijo. Srečujemo se s kadrovskimi težavami,« pravi Vidič-Hudobivnikova. Pogoj za začetek programa je, da pridobijo nosilca programa, psihiatra in pedopsihiatra, ki pa jih ta hip v vsej Sloveniji ni dovolj za potrebe vseh centrov za duševno zdravje, ki naj bi letos začeli delovati. Drugih kadrov, kot pravi, prej ne moremo zaposliti. V prvi fazi naj bi sicer zaposlili skupno 18 ljudi, ko bosta oba centra delovala v polnosti, pa bosta zaposlovala 34 zdravstvenih in drugih delavcev, od zdravnikov psihiatrov in pedopsihiatrov, preko kliničnih psihologov, socialnih pedagogov, delovnih terapevtov, logopedov, specialnih pedagogov, do diplomiranih in srednjih medicinskih in patronažnih sester ter administrativnega osebja.

»Na razpise se kandidati za nosilce niso javili, se pa neformalno pogovarjamo tako s psihiatrom kot pedopsihiatrom in upamo da bomo uspešni,« pravi. Za druge profile so prejeli veliko prijav, okoli 150. Izjema pri tem so samo še klinični psihologi. »Tudi pri kliničnih psihologih je situacija podobna kot pri psihiatrih in pedopsihiatrih, v Sloveniji jih primanjkuje,« pravi in dodaja, da sicer vsak od centrov za duševno zdravje potrebuje 3 ali 4 specialiste klinične psihologije.

ZAČETEK SPOMLADI

Če bodo dobili nosilce programa, upajo, kot pravi, da bosta centra v Kočevju lahko začela delo spomladi. »V našem lokalnem okolju je to vezano tudi na prostor. Planiramo, da bomo, ko bomo zaključili s projektom izgradnje nove urgence, preselili urgenco in v hiši razseljene prostore v nove prostore, v prostorih blagovnih rezerv, kjer je sedaj začasno urgenca, pa bi vzpostavili centra za duševno zdravje,« pravi. Odločitev o prostorih naj bi bila znana aprila ali maja, ko bodo končali z gradnjo novega urgentnega bloka in prenovo kletnih prostorov Zdravstvenega doma Kočevje.

Ker za nova centra za duševno zdravje v Kočevju v tem trenutku še nimajo zagotovljenih prostorov, pa, po mnenju Vidič-Hudobivnikove, nič ne zamujajo. »Profili, ki bodo začeli delati v centrih za duševno zdravje, bodo morali predhodno opraviti kar nekaj izobraževanj, saj gre za nove vsebine. Ta izobraževanja pa bodo potekala v spomladanskem času,« pojasni in dodaja, da bodo v vseh centrih za duševno zdravje morali delati na približno enak način, zato bodo morali zaposlene v teh centrih najprej za to izobraziti preko osnovnih izobraževanj in nato dodatnih izobraževanj, ki bodo nato v obliki izobraževanj ob koncu tedna potekala še vse leto za vse profile. Prav izobraževanja, ki so potrebna zato, ker se s centri vzpostavlja novo storitev in s tem nove vsebine, pa bodo predstavljala tudi velik finančni zalogaj. Na srečo, kot pravi Vidič-Hudobivnikova, pa so v sredstvih, ki jih bodo dobili za centra za duševno zdravje in ki bodo namenjena za zaposlene in nekaj malega za amortizacijo, potrebna izobraževanja zaposlenih v centrih upoštevana.

Članek je bil objavljen v zadnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj