kočevsko-ribniško

V veselje mu je čistiti zaraščene površine

20.2.2019 | 14:40 | M. Leskovšek Svete

Hleve je zgradil sam.

Z mehanizacijo je zelo dobro opremljen.

Staro Brezje - Na 820 metrih nadmorske višine je kmetija Gregorja Gomola iz Starega Brezja najvišje ležeča kmetija na Kočevskem. A Gregor temu ne pripisuje posebnega pomena. »Povsod na Kočevskem je približno enako: plitka kraška zemlja, zaraščene površine, dolge zime in ostra klima,« pravi.

Staro Brezje je bilo v času kočevskih Nemcev razmeroma veliko naselje. Imelo je 36 hiš, cerkev, dve kapelici. »Razlog je bil verjetno, da so bili tu izviri,« pravi Gregor. Sam je na Kočevsko prišel leta 1990 iz Ljubljane. »Ko smo prišli, smo bili edini. Blizu je bil le gozdar. Pozneje je prišlo še nekaj lastnikov vikendov,« pravi Gregor in dodaja, da so še danes njihovi najbližji sosedje oddaljeni kilometer in pol.

Za preselitev v Staro Brezje se je odločil zaradi ponudbe takratnega kočevskega podjetja KGP, ki je v sklopu projekta revitalizacije nameravalo s satelitskimi kmetijami kmetijskega gospodarstva poseliti Kočevsko. »Bili smo zadnji, ki smo prišli, in bili edini, ki nismo dobili hlevov. Tu so včasih živino s farme samo pasli, hlevov ni bilo,« pravi Gregor in dodaja, da so zato morali hleve in druga gospodarska poslopja kot tudi hišo, v kateri živita danes z ženo Cvetko Bratuša, zgraditi sami. Za to pa je bilo potrebno kar nekaj časa.

»Najstarejša hči je bila že odrasla, najmlajša pa je imela pol leta,« pravi Cvetka o času, ko se je z otroki preselila v Staro Brezje. Pred tem je, kot pravi Cvetka, ki je doma iz Bistrice ob Sotli, stanovala v Kočevju in imela službo v Ljubljanskih mlekarnah, pozneje pa je delala tudi na ekološki kmetiji Marka Kocjančiča v Gotenici. Gregor, ki je po poklicu inženir kmetijstva in je delal kot tehnolog na Agroemoni, pa se je že prej začel ukvarjati z živinorejo.

POMANJKANJE ZEMLJE

»Ko smo prišli, so nam obljubili nekaj zemlje tudi na ravnini. Obljubljali so nam, da ne bomo imeli težav in da bomo lahko živino z lahkoto prehranili,« pravi Gregor. Žal se zaradi razpada Mercatorja – Kmetijskega gospodarstva Kočevje to ni zgodilo, čeprav so, kot priznava, veliko obljub, ki so jih dali ljudem, da bi začeli kmetovati na Kočevskem, tudi izpolnili. A te, njemu dane obljube za lepo zemljo na ravnem, niso. Zato je Gregor sam pred časom kupil kmetijo v Črnem Potoku, kjer ima tudi nekaj gozda, vendar pa se z njim, kot pravi, ne ukvarjajo. Skupno tako danes gospodari na 260 hektarjih zemljišč, od katerih jih ima nekaj več kot 160 v gerkih. Gre za pašnike in travnike, ki jih ima v najemu od sklada kmetijskih zemljišč. »Stalno čistimo nove površine. Da se lahko orje, je vsega skupaj le pet hektarjev zemlje,« pravi.

Čeprav je Gregor med tistimi kmeti na Kočevskem, ki imajo v najemu največ skladovih kmetijskih zemljišč, pravi, da je velika težava njihove kmetije pomanjkanje zemlje, kjer bi lahko pridelali krmo. Težava, ki pomembno vpliva na njihovo poslovanje, je tudi, da nimajo vodovoda. »Devet mesecev imamo pitno vodo iz izvorov, poleti pa imamo težave,« pojasnjuje. Vodovoda si sami ne morejo napeljati, a upajo, da se bo tudi to nekoč uredilo. Še posebno ker najmlajša hči, ki obiskuje turistično šolo, razmišlja, da bi poleg kmetije imeli tudi turizem. »Za to pa je potrebna voda,« pravi Gregor in dodaja, da ker nimajo vode, tudi predelave mleka ne morejo imeti. Pred časom so sicer poskusili, da bi poleg mlečne proizvodnje imeli tudi sirarno, a prav zaradi težav z vodo niso prav dolgo vztrajali.

TEŽAVE Z DIVJADJO

Trenutno imajo 130 glav živine – 70 krav dojilj in 60 telic. »Bike damo takoj stran,« pravi Gregor in dodaja, da večjega števila govedi ne morejo imeti. Do zdaj so imeli največ 150 glav, saj jih več ne morejo prehraniti. »Pozimi imamo težave s hrano,« pravi. Razlog za to pa je v prvi vrsti divjad. »Meritve so pokazale, da je popašenost prvega odkosa 40 do 60 odst.,« dodaja. So pa, kot pravi, pridelki presenetljivo dobri. »5 do 7 ton na prvem odkosu,« navaja podatek meritev v kletkah. Res pa je, kot dodaja, da so bile kletke postavljene na lepših površinah.

Poskušali so že ograditi tudi celotno kmetijo, a so bili v borbi s košutami premagani. Kot pravi Cvetka, se pred divjadjo preprosto ne morejo zaščititi, zato tudi zemlje ne orjejo in nimajo njiv. »Imamo samo vrt,« pravi in dodaja, da so razmišljali, da bi pridelovali krompir, in so s koruzo celo poskusili, pa ni šlo. »Vegetacija se pozno začne in hitro konča. Včasih je tu lahko slana že septembra.« Imajo pa, kot še navaja, kot zanimivost šparglje. »Imamo jih, odkar smo tu. Sprva sem jih pokrivala, zdaj pa več ne. Prezimijo brez težav. Res pa je, da so zime vedno bolj mile,« pravi.

Članek si lahko v celoti preberete v jutrišnji tiskani izdaji Dolenjskega lista.

‹ nazaj