Javna razprava o prometnem režimu: »Prioriteta naj bodo nova parkirišča!«

22.2.2019 | 08:30

Po zdajšnjih načrtih občine naj bi promet potekal po spodnjem delu Glavnega trga proti Kandijskemu mostu, a s to rešitvijo niso zadovoljni ne stanovalci ne podjetniki. (Foto: I. V., arhiv DL)

Po zdajšnjih načrtih občine naj bi promet potekal po spodnjem delu Glavnega trga proti Kandijskemu mostu, a s to rešitvijo niso zadovoljni ne stanovalci ne podjetniki. (Foto: I. V., arhiv DL)

Novo mesto - Predvidoma čez dva meseca bodo končana dela na novomeškem Glavnem trgu in ob več kot leto dni trajajoči zapori za motorni promet je prišel čas odločitve, kakšen bo novi prometni režim. Občina ga je sicer že začrtala, a ko so decembra lani vozila za nekaj časa vnovič polnila mestno jedro, je bilo slišati vse več pobud, da bi celoten trg in ne le njegov manjši zgornji del povsem namenili pešcem. Preteklo sredo je na rotovžu o bodočem prometnem režimu v središču mesta potekala javna razprava.

Vodil jo je predsednik občinskega urbanističnega sveta dr. Tomaž Slak, ki je k predstavitvi lastnih predlogov urejanja prometa pozval predstavnike stanovalcev, tj. KS Center, in poslovnih subjektov, združenih v Zavod Grem v mesto. V povsem polni sejni sobi je vodja Oddelka za urejanje prostora z ljubljanske občine mag. Miran Gajšek spregovoril o njihovih izkušnjah z zapiranjem mestnega jedra za motorni promet in priznal, da so kljub večletnim pripravam, izboljšanju prometnic v okolici, povečanju linij mestnih avtobusov in vseh ostalih ukrepov, povezanih s P&R-sistemom, imeli nemalo bojazni, kako bo sistem deloval in vplival na vse deležnike: »A danes si nihče več ne predstavlja, da center ne bi bil zaprt za promet. Imeli smo 16 civilnih iniciativ, veliko razprav in usklajevanj. Vendar je, ne glede na vse strokovne priprave, odločitev na koncu politična in sprejme jo tisti, ki vlada.«

Župan MO Novo mesto Gregor Macedoni je uvodoma povedal, da je občina prek podobnih razprav bodoči prometni režim že začrtala in z njim z Glavnega trga umaknila vsaj tranzitni promet, da pa je vse več novih pobud o celovitejši prometni zapori: »Smo eni zadnjih v državi, ki tako celovito prenavljamo svoje mestno jedro, kar je lahko tudi naša priložnost, da se kaj naučimo iz izkušenj drugih. In pred tremi leti so bili strahovi drugačni kot danes, ko že imamo izkušnjo z zaprtim trgom zaradi poteka prenove.«

»Po decembrskem odprtju prenovljenega spodnjega dela trga za avtomobile smo prejeli nemalo pobud stanovalcev, naj bo trg namenjen pešcem. Če nanj vrnemo vozila, bi se lahko vprašali o smiselnosti prenove. Glavni trg je zdaj lep in tu nastaja urbani prostor brez avtomobilov, ne moremo tu reševati težav s parkirišči, ki naj bodo v bližini, na trgu pa čim več vsebin,« je rekel predsednik KS Center Matija Škof, predloge stanovalcev pa je predstavila Urška Skrt, »Glavni trg naj bo območje za pešce, v zalednih ulicah pa območje umirjenega prometa s fizičnimi ovirami in dostopom le za lastnike nepremičnin. Ob določenem času je treba omogočiti dostavo trgovinam, nova parkirišča v bližini centra pa naj bodo prioriteta, saj smo s prenovo izgubili več kot sto parkirnih mest.«

Med razpravo se je oglasilo več stanovalcev, ki so pritrdili predlogu KS in spregovorili o nemogočih trenutnih razmerah, ko denimo po ozki Šolski ulici poteka dvosmerni promet. »Trg je čudovit in prej ali slej bo brez prometa, le naše navade moramo spremeniti. Z enega konca Qlandie do drugega je toliko, kot je od rotovža do Novega trga,« je dejal eden od njih, vsi pa so večkrat poudarili, da bi morala občina aktivneje pristopiti h gradnji novih parkirnih hiš.

Sejna soba na rotovžu je bila skoraj premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti razprave o prometnem režimu. (Foto: M. M., arhiv DL)

Sejna soba na rotovžu je bila skoraj premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti razprave o prometnem režimu. (Foto: M. M., arhiv DL)

Zavod Grem v mesto je med poslovnimi subjekti januarja letos izvedel anketo o prometnem režimu in njegova direktorica Ana Petančič je v sredo povedala, da podjetniki niso ne za ne proti zapori, imajo pa več predlogov: nova parkirišča, ureditev zdajšnjega v Kandiji, krožni mestni promet, ureditev dostave do vrat, dve uri brezplačnega parkiranja tudi po končani prenovi, čim več dogajanja in vsebin … Dokler vse to ne bo uresničeno, je Petančičeva predstavila še začasno rešitev, po kateri bi promet za izhod iz mesta potekal po Sokolski ulici, pri tržnici in na dnu Glavnega trga pa bi bili zapornici, ki bi voznikom omogočili, da z avtomobilom obiščejo središče in se tu zadržijo največ pol ure, sicer morajo plačati precej dražjo parkirnino. »S tem bi rešili težave starejših in invalidnih oseb, dostavo, dostop do glasbene šole ipd., hkrati pa preprečili, da bi bil tu gost promet ali celodnevno parkirana vozila,« je dejala in v imenu podjetnikov občino pozvala, da naredi tri elaborate (za prometno zaporo, brez nje in rešitev z zapornico) ter pri vsakem predstavi rešitve za parkiranje in dostavo.

Kot smo poročali, je spletno peticijo za zaprtje trga za motorni promet podpisalo več kot 1.400 ljudi, Slak pa je v sredo ponovil, da bodo skušali pri odločanju o prihodnjem režimu vključiti čim več predlogov tako stanovalcev kot podjetnikov.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista z dne, 14. februar 2019.

Mirjana Martinović

Komentarji (1)

22.2.2019 9   (9)   (0)   OceniJožko 
Glavni trg, tak kot je, ni ustrezno narejen za avtomobilski promet. Vsakič ko grem tu čez, je mrtvilo in žal, tudi bo mrtvilo. Kdo bo nosil nekaj kar bo nakupil tam prek mosta ali pa v hrib proti Kapitlju. Ne bo ! Narod je navajen pripeljati se do vrat, šanka ali karkoli že. Tako to žal je. Trg je lep vendar žal le za korzo posameznikov. Tudi Miler je očitno uvidel, da tu nekega prometa ne bo in ga (še) ni. Rad bi videl, da se na dolgi rok motim !

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava