Strokovno o modri frankinji, žametni kraljici posavskih vin

8.3.2019 | 12:20

Utrinek s konference (Foto: KŠTM)

Utrinek s konference (Foto: KŠTM)

Sevnica - Kakih 150 zbranih vinarjev, vinogradnikov, gostinskih ponudnikov ter predstavnikov strokovne in splošne javnosti je pred kratkim dobilo priložnost, da so kot prvi v Sloveniji poslušali rezultate raziskave o izvoru modre frankinje. Predstavila jih je soavtorica raziskave dr. Erika Maul iz nemškega inštituta Julius Kühn iz Siebeldingena.

Raziskava je konec leta 2016 potrdila, da je modra frankinja avtohtona slovenska sorta, saj izvira iz spodnje Štajerske, katere del je tudi Posavje. Nemški znanstveniki – arheologi genetskih zapisov pozabljenih trt so tej kraljici rdečih sort celinske Evrope tako dodelili izvor in dom, slovenskim pridelovalcem modre frankinje in vinarjem pa podarili izjemno zgodbo in osnovo za poslovno priložnost. Jo bodo izkoristili?

Da bi priložnost bolje obrnili v svoj prid, javni zavod KŠTM Sevnica, v sodelovanju z več partnerji, že več let vodi projekte, katerih glavna igralka je prav modra frankinja. V okviru njih so zasadili grajski vinograd, uredili grajsko vinoteko, vpeljali vsakoletni festival modre frankinje in postavili klet modre frankinje. Kot ugotavlja Rok Petančič iz zavoda KŠTM Sevnica, se je v zadnjih letih močno povečala prepoznavnost modre frankinje. »Mnogim našim aktivnostim na področju turizma in kulture je modra frankinja rdeča nit, saj smo v njej prepoznali odlično in izjemno priložnost za spodbujanje vinskega turizma in oblikovanje edinstvenega turističnega produkta,« poudarja.

Dr. Erika Maul iz nemškega inštituta Julius Kühn iz Siebeldingena (Foto: KŠTM Sevnica)

Dr. Erika Maul iz nemškega inštituta Julius Kühn iz Siebeldingena (Foto: KŠTM Sevnica)

Korak naprej v tej »modri« zgodbi je bila tudi dobro obiskana Mednarodna strokovno-izobraževalna konferenca o modri frankinji, na katero je v ponedeljek, 4. marca, poleg predstavnikov stroke in politike prišlo kar 150 udeležencev. Tudi ta konferenca sodi v projekt »Modra frankinja – žametno vino regije Posavje«.

V Sevnici so govorili o geoloških značilnostih Posavja s poudarkom na kamninski sestavi (Klemen Teran, Geološki zavod Slovenije), o tleh v posavskih vinogradih in o njihovi vlogi pri opredelitvi terroirja (prof. dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut Slovenije) ter kako brati podnebne podatke za razumevanje vpliva terroirja na slog vina (dr. Katja Šuklje Antalick, Kmetijski inštitut Slovenije in dr. Guillaume Antalick, Univerza v Novi Gorici, Center za raziskavo vina). Dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije, je govoril o polifenolni strukturi zelo kakovostnih in vrhunskih modrih frankinj, vlogi terroirja na polifenolno sestavo grozdja in o digitalnih orodjih za spremljanje vinogradov.

O tem, kakšno je stanje modre frankinje v vinorodni deželi Posavje, so predavali Ivanka Badovinac, Jernej Martinčič in Andrej Bajuk iz KGZS Zavod Novo mesto, sledila pa sta še predstavitev primera dobre prakse vinarja iz Gradiščanske (Burgenland) in že omenjena predstavitev analize o izvoru modre frankinje.

Skratka, vse se je vrtelo okoli pridelave za posavsko okolje značilnih modrih frankinj vrhunskih kakovosti, ki se lahko, kot trdijo v KŠTM, brez kančka občutka podrejenosti postavijo ob bok vinski ponudbi na domačem in svetovnih trgih.

Predstavitvam je sledila razprava in pogostitev s pokušino posavskih in avstrijskih modrih frankinj ter jedi z modro frankinjo iz lokalnega okolja. Tudi ta konferenca je potrdila, da je za hitrejši razvoj poleg obveznega znanja bistveno povezovanje in sodelovanje. »Pozitivni odzivi udeležencev nam dajejo potrditev, da smo na pravi poti,« je po konferenci sporočil Petančič.

B. D. G.

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava