Kako so Dolenjci med vojno reševali zavezniške letalce pod Gorjanci

11.3.2019 | 13:15

Na današnji novinarski konferenci: Tilka Bogovič, Radko Luzar in Jože Konda.

Šentjernej - Mnoge bombniške eskadrilje zavezniških letalskih sil iz Južne Italije so v drugi polovici druge svetovne vojne letele skozi območje Slovenije in doletela jih je različna usoda - nekatere so bile uspešne pri uničevanju sovražnika, mnoge pa so v letalskih napadih in spopadih z Nemci doživele kruto usodo, veliko letalcev je bilo ubitih, pogrešanih, poškodovanih ali zajetih.

Nemalokrat so posadke zaveznikov pomagali reševati slovenski partizani in domačini in ena od takšnih zgodb s srečnim koncem prihaja iz šentjernejskega konca, izpod Gorjancev, ki se jo bodo po 75 letih spomnili v teh pomladanskih dneh. Tako so danes na novinarski konferenci v Kulturnem centru Primoža Trubarja povedali Tilka Bogovič, predsednica Zveze borcev za vrednote NOB Novo mesto, pobudnika dogodkov Jože Konda, upokojeni častnik Slovenske vojske, in Brane Kromar, upokojeni obrambni diplomat, ter šentjernejski župan Radko Luzar.

Bombnik padel, pilote rešili

Jože Konda

Kot je dogajanje 2. aprila 1944 opisal Jože Konda, so nemška lovska letala iz vojaškega letališča Cerklje ob Krki med povratkom v bazo takrat napadla bombniške skupine 15. zračne sile in v spopadu je bil močno poškodovan tudi bombnik B-24, imenovan Megine hačke, tako da posadki ni preostalo drugega, kot da izskoči in letalo prepusti žalostni usodi. Deset letalcev je srečno pristalo pod Gorjanci na ozemlju, ki so ga nadzorovali partizani, borci Cankarjeve brigade, letalo pa je strmoglavilo pri gospodarskih poslopjih nad gradom Gracarjev turn pod Tolstim vrhom. Članom posadke, ki so bili tudi poškodovani, so na pomoč priskočili partizani in lokalno prebivalstvo. Po nekaj dneh so jih odpeljali na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, kjer so jim pomagali zavezniki oz. preko Bosne odpeljali v Fočo v Italijo.

Dogodka se v Šentjerneju in okolici nekateri spominjajo še danes, med njimi tudi Stanko Kušljan (letos bo praznoval sto let!), ki je kot partizan pomagal padalcem, pa Jože Franko iz Hrastja in nekateri drugi. Te še posebej veseli, da bo to reševanje zavezniških letalcev med 2. svetovno vojno na Dolenjskem ob 75 letnici od dogodkov tudi trajneje zapisano.

Knjiga, razstava, obeležje

Brane Kromar

Zgodbo o bombniku je namreč že zapisal ameriški publicist Ray E. Zinck, pred kratkim pa je izšel tudi prvi slovenski prevod z naslovom Zadnji let megijinih hlačk. Knjigo, ki bo izšla z izdatno podporo šentjernejskega podjetnika Ivana Kralja, bodo predstavili prihodnjo sredo, 20. marca, ob 19. uri, v kulturnem centru, ko bo spregovoril tudi Kušljan, poleg filmskega kolaža iz zgodovinskega arhiva ameriške vojske bo na ogled še film s pričevanji ljudi, ki opisali dogodke izpred 75 let. Po besedah Braneta Kromarja, bo v avli odprta tudi razstava o reševanju ameriških zavezniških letalcev med 2. sv. vojno s poudarkom na reševanju omenjenega bombnika.

Radko Luzar

6. aprila pa se v spomin na te dogodke obeta še ena prireditev - ob 11. uri bo pri gradu Gracarjev turn spominska slovesnost z otvoritvijo spominske plošče (doniralo jo je šentjernejsko podjetje Iskra Pio) in s spremljevalnim programom. Tam je namreč takrat zgorel velik grajski kozolec, ostanek stene pa so zaščitili in na njej bodo postavili ploščo.

Kot je povedal župan Radko Luzar, je občina vesela te pobude, zato je soorganizator dogodka, pomagala je pri ureditvi območja, pri pripravi vse potrebne dokumentacije, itd. Slovesnost, na kateri bodo s krajšim letalskim programom uprizorili dogodke izpred 75 let, pri čemer bodo sodelovala letala cerkljanskega letališča, bo potekala pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja.

Ohranjanje spomina, pomembne vrednote

Tu nekje je med drugo svetovno vojno padel bombnik.

»Cilj obeh dogodkov je obuditi spomin na dogodke izpred četrt stoletja na plemenito dogajanje med drugo svetovno vojno, ko so slovenski partizani in zavedni ljudje pogumno, humano in nesebično pomagali reševati zavezniške letalce in jim omogočali varen povratek v njihove vojaške baze v južni Italiji,« je povedal Konda.

Predsednica ZB za vrednote NOB Novo mesto Tilka Bogovič je v imenu organizatorja izpostavila pomen ohranjanja spominja na te pomembne zgodovinske dogodke. V združenju skrbijo za varstvo kulturne dediščine NOB, kar izkazujejo tudi s skrbjo za ohranjanje spomenikov, njihovo obnovo, pa tudi za umeščanje novih. »Javnost želimo seznanjati s pomenom in vrednotami NOB, kar je še zlasti pomembno z zavračanjem zgodovinskih resnic, ki smo jim pogosto priča v zadnjem času,« je dejala.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava