Ministrstvo: Povečati obseg eko–kmetijstva

13.3.2019 | 11:25

Začne se z zdravo zemljo, s sadikami in semeni

Ljubljana - Na posvetu o lokalni in ekološki hrani ter o oskrbi javnih zavodov z njo v začetku tega tedna je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec dejala, da bo akcijski načrt za ekološko kmetijstvo, h katerem pozivajo v Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije, del strategije razvoja kmetijstva za obdobje 2020-2030.

S tem se je odzvala na pobudo Zveze ekoloških društev Slovenije, ki se zavzema za pripravo takega načrta. Predsednica zveze Marija Marinček namreč poudarja, da se število ekoloških kmetij in površin v obdelovanju prepočasi povečuje ter da prevladujejo kapitalski interesi. Zveza od države pričakuje, da bo poskrbela tudi za ustrezno izobražene kmetijske svetovalce, ki bodo motivirali kmete, da se preusmerijo v ekološko pridelavo. Država naj bi tudi poskrbela za nadzor nad izvajanjem pravil o javnem naročanju hrane. Zveza se še zavzema, da bi se v naši državi na vodovarstvenih območjih smelo kmetovati le ekološko, pa tudi za to, da bi se pravica do rodovitne zemlje zapisala v ustavo, podobno kot velja za pravico do pitne vode.

Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije

Omenjeni posvet so skupaj z državnim svetom organizirali kmetijsko ministrstvo, Kmetijsko-gozdarska zbornica in Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, da bi skupaj iskali rešitve, ki bi povečale pridelavo lokalne in ekološke hrane ter hkrati spodbujale njihovo porabo, še posebej v javnih zavodih.

Ministrica Pivčeva je poudarila, da je ekološko kmetijstvo resna podjetniška priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest in oživitev podeželskih skupnosti, zato pričakuje, da se bodo ekološki kmetje odzvali na ta zelo ugoden trend. Ministrstvo pa bo, kot je dejala, spodbujalo vse nosilce in prenosnike znanja ter krepitev tehnoloških in podjetniških znanj. Država naj bi tudi še naprej osveščala potrošnike in spodbujala njihovo povpraševanje po lokalni, ekološko pridelani hrani, ter prek svetovalne službe spodbujala povezovanje in sodelovanje v proizvodni verigi.

Direktorica Mlekarne Krepko in vodja gospodarskega interesnega združenja Eko Krepko Sandra Turnšek je na posvetu dejala, kot je poročala STA, da lahko z javnim naročanjem spremenimo stanje slovenskega ekološkega kmetijstva. Opozorila pa je, da ministrstva na eni strani poudarjajo, kako podpirajo ekološko kmetovanje, na drugi pa javnim zavodom ni treba odkupiti količin, ki jih napovejo v razpisu.

Kot je dejala ministrica, v praksi javni zavodi naročajo hrano, ki je cenovno ugodna, a dostikrat slabše kakovosti na račun njene pridelave in predelave ter dolge poti od njive oziroma hleva do krožnika.

»Ocena je, da delež slovenske hrane v javnih zavodih znaša okoli 40 do 50 odst., seveda pa imamo tudi primere dobrih praks, kjer naročajo tudi več kot 70 odst. lokalno pridelane hrane. Zaradi rastočega zanimanja potrošnikov in javnih zavodov po ekoloških živilih in obveznega deleža ekoloških živil po uredbi o zelenem javnem naročanju (10 do 15 odst.) je na tem področju še velik potencial in priložnost za krepitev in razvoj ekološkega kmetijstva,« so po posvetu sporočili z ministrstva.

Ministrica Aleksandra Pivec

Ministrica napoveduje, da bo medresorska delovna skupina pregledala zakonodajo s področja naročanja hrane v javnih zavodih ter iskala rešitve za več lokalne in tudi ekološke hrane v teh ustanovah. Povečati nameravajo tudi nadzor nad izvajanjem obstoječih določil v uredbi o zelenem javnem naročanju.

Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in državni svetnik, je poudaril, da veliko ekološke hrane na slovenski trg prihaja iz tujine in da je škoda, da slovenski kmetje ne izkoristijo te priložnosti v večji meri. Je pa prepričan, da potrebujemo tako konvencionalno kot tudi ekološko pridelano hrano, ker po njegovem ekološka hrana ne bo mogla nasititi vseh ust.

Po podatkih ministrstva je bilo v letu 2017 v ekološko kontrolo vključenih 3.635 kmetijskih gospodarstev oz. 5,2 odst. vseh kmetij v Sloveniji. Te kmetije so uporabljale 46.222 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 9,6 odst. vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Od tega števila je večina, 3.190 kmetij, že zaključila najmanj dveletno obdobje preusmeritve. Število pridelovalcev se vsako leto veča, za zdaj pa ima država za cilj, da bi število ekoloških kmetij povečali na 5000 in površine na 55.000 hektarjev.

V Avstriji je po besedah Veronike Gschöpf-Prochazka iz združenja ekološkega kmetijstva Bio Austria ekoloških 21 odst. vseh kmetij in skoraj četrtina vseh kmetijskih površin. Tržni delež ekološkega kmetijstva pa se ves čas povečuje.

Besedilo in fotografije: B. Dušič Gornik

Komentarji (1)

13.3.2019OceniAndrej črnugelj 
Ministrica in ostali zaposleni tam,od besed k dejanjem.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava