dolenjska

Pacientove pravice: Neprimeren odnos doživljajo kot žalitev

19.3.2019 | 08:00 | M. Žnidaršič

Zastopnici pacientovih pravic Zlati Rebolj se izteka mandat, na razpis se je ponovno prijavila in čaka na potrditev. (Foto: M. Ž.)

Novo mesto - Aprila letos se Zlati Rebolj, zastopnici pacientovih pravic za področje Dolenjske in Bele krajine, izteka petletni mandat. V tem času se je nanjo s svojimi pritožbami obrnilo veliko pacientov, tako čez prst oceni, da je v obravnavo v povprečju sprejela okoli 130 primerov letno, mnogo več pa je bilo telefonskih pogovorov in poizvedovanj po elektronski pošti.

»Lahko rečem, da je 95 odst. zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev zelo dobrih, strokovnih in izobraženih, ki so prijazni in želijo pomagati, žal pa se pri zastopnikih pacientovih pravic zbirajo le slabe stvari, ki pa mečejo slabo luč na vse,« je poudarila in dodala, da so tudi zavodi oz. izvajalci zdravstvenih storitev izkazali veliko pripravljenost za sodelovanje in čim hitrejše reševanje pritožb.

»Gre za res drobne korake v napredku, verjetno iz preprostega razloga – našega sistema javnega zdravstva. Sem sicer njegova velika zagovornica, a očitno nekaj v njem ne deluje dobro, če samo pogledamo nenormalno dolge čakalne vrste. Sistemska napaka je tudi to, da moraš imeti izbranega osebnega zdravnika, ker le tako lahko vstopiš v zdravstveni sistem, ti pa pogosto 'grozijo', da ne sprejemajo novih pacientov. Problem je tudi mešanje javnega in zasebnega zdravstva, saj izvajalci zdravstvenih storitev, ki so sicer zaposleni v javnem sektorju, na sekundarni ravni podpirajo in na neki način usmerjajo paciente v samoplačniške storitve. Ljudje si težko privoščijo 100 evrov za pregled pri specialistu,« je ocenila Reboljeva, ki zelo dobro pozna naš zdravstveni sistem, saj je bila sama njegov del 40 let.

Najpogostejši način reševanja domnevne kršitve pacientov pravic je pogovor zastopnice s pacienti, druga najpogostejša oblika pa formalno posredovanje pri izvajalcih zdravstvenih storitev. »Zastopniki sicer nismo pristojni za reševanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ocenitev dela zmožnosti invalidske komisije, vendar se na nas pogosto pacienti obračajo tudi s temi vprašanji in jim svetujemo,« je dejala.

»Pacienti potrebujejo možnost, da pojasnijo svoje težave, ki jih doživljajo pri zdravstveni obravnavi. Pogosto se po pogovoru z zastopnikom ne odločijo za uvedbo postopka, ker so zadovoljni s pojasnitvami. Žal pa se velikokrat za nadaljevanje oz. uvedbo postopka ne odločijo tudi zato, ker jih je strah, da ne bodo dobili primerne zdravstvene oskrbe naslednjič, ko jo bodo potrebovali,« je pojasnila Reboljeva.

NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE SO …

Razlogov za podajo zahteve za prvo obravnavo je pogosto več naenkrat, neustrezno zdravljenje ter neprimeren odnos zdravstvenih delavcev do pacienta ali njegovih svojcev pa sta kršitvi, ki jih pogosto navajajo skupaj, kar je, kot je menila, skrb zbujajoč podatek. »Pacient ima pravico do primerne, varne in kakovostne zdravstvene oskrbe ter natančnih pojasnil. Tu bi nekoliko okrcala Splošno bolnišnico Novo mesto, ker vztraja pri skupinski pripravi bolnika na operacijo. Paciente različnih starosti obeh spolov za vse vrste operacij napotijo na skupinsko predavanje o vrstah anestezije, ob koncu pa jim zdravnik podpiše obrazec privolitve. Zakon pa jasno govori, da je dolžnost zdravnika, da pacientu individualno na njemu primeren način pojasni postopek njegovega zdravljenja. Dajo jim vedeti, da ne bodo operirano, če ne bodo imeli podpisanega obrazca. To pacienti doživljajo kot grožnjo,« je opozorila.

Poleg že omenjenega so se pacienti najpogosteje pritoževali zaradi predolgega čakanja na zdravstveno storitev, čakanje v čakalnici ali na izvide, da izvajalci niso želeli posredovati zdravstvene dokumentacije na pacientovo zahtevo, zaradi posredovanja osebnih in zdravstvenih podatkov pacientov, pri čemer gre za kršitev varovanja podatkov, ter neupravičenosti do reševalnih prevozov, nedostopnosti po telefonu, nezanesljivosti e-naročanja … »Pravica do izvida je ena od pogosto kršenih pravic, kjer čakajo tudi nedopustno dolgo, celo mesec ali dva, izgovor pa je navadno pomanjkanje osebja. Po zakonu bi morali izvid dobiti takoj ali najkasneje v petih dneh.«

ROMI IN ZAPORNIKI

Na področju delovanja zastopnice Zlate Rebolj je tudi specifična problematika dokaj številne romske populacije, a se nanjo s pritožbami ali težavami praktično ne obrnejo. Zato meni, da so se že pokazali sadovi prizadevanj vseh deležnikov, tu je posebej izpostavila novomeško bolnišnico in Zdravstveni dom Novo mesto.

Druga specifika pa je največji zapor v Sloveniji Dob pri Mirni. »V vseh letih sem zaznala predvsem težave, ki jih imajo v zavodu z obsojenci pa tudi obsojenci sami, ki so zasvojeni s prepovedanimi drogami ali so na substitucijski terapiji. Zunaj zavoda zdravljenje odvisnikov temelji predvsem na delu, tu pa ga obsojenci nimajo možnosti opravljati, ker ga je domnevno premalo. Odvisniki bi imeli bistveno manj psihičnih težav in pritožb, če bi bili vključeni v delo, zato predlagam, da bi poskusili za obsojene odvisnike organizirati program, ki bi temeljil na delu, kot denimo v komunah. S tem bi si ohranjali ali na novo pridobili psihično in fizično kondicijo, delo pa bi jim omogočilo tudi lažji prehod in povratek v življenje zunaj zavoda,« je menila Reboljeva.

MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠAVE

Glede na vse, kar je slišala in videla, ima Zlata Rebolj nekaj predlogov za izboljšanje, med njimi je nujno treba najprej spremeniti zakon o pacientovih pravicah, saj zakon, ki nima sankcij, ni učinkovit. »Čakalne vrste in čakalne dobe je treba zmanjšati na dopustne čase, a ne le na papirju. Politika in vodstva izvajalcev zdravstvenih storitev so tisti, ki bi morali pacientom zagotoviti primerne čakalne dobe. Treba bi bilo ločiti tudi javno od zasebnega zdravstva ter povečati nadzor nad izvajanjem samoplačniških dejavnosti pri koncesionarjih …« je nanizala.

Članek je bil objavljen v 10. številki Dolenjskega lista  z dne 7. marca 2019.

‹ nazaj