posavje

Včasih so si lomili kosti, zdaj resno trenirajo

14.4.2019 | 10:30 | Boris Blaić

Podpredsednik ŠD Gora Aleš Bizjak pred skakalnicami v Spodnjih Dulah, ob katerih nameravajo letos urediti sodniški stolp in razgledno teraso. (Foto: B. B.)

ŠD Gora se je v Planici razveselilo donacije. (Foto: arhiv kluba)

Spodnje Dule - Ko so med obema serijama zadnje tekme letošnje sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici razglasili klube, ki so se najbolje odrezali v humanitarni akciji združenja Europa Donna Slovenija in Mercatorja, je marsikateri Krčan le debelo pogledal, ko so po priznanje in nagrado prišli tudi mladi skakalci Športnega društva Gora. Smučarski skoki v Posavju? Da, in to že vrsto let.

Za smučarske skoke poleg skakalcev seveda nujno potrebujete skakalnico. Prvo so skakalni navdušenci v Spodnjih Dulah v občini Krško uredili že v 70. letih prejšnjega stoletja. »Imela je zgolj leseno zaletišče, a je bila vseeno kar resna skakalnica. Na njej so skakali tudi odrasli možakarji, ki so si tu lomili noge in rebra. Ko so se entuziasti zresnili, so skoki počasi zamrli, skakalnica pa je začela propadati,« pripoveduje podpredsednik ŠD Gora Aleš Bizjak.

Nova doba skokov v Dulah se je začela leta 2003, ko se je nekaj zanesenjakov nedaleč od stare skakalnice lotilo gradnje dveh novih objektov, 30-metrske »velike« skakalnice in še ene manjše. »To je bil ljubiteljski podvig, za katerim je stalo nekaj posameznikov, veliko dela pa je bilo opravljenega prostovoljno in s pomočjo sponzorjev,« pripoveduje Bizjak. Kasneje je zemljišče odkupila občina, s skakalnicami, pred leti so dodali še najmanjšo, 7-metrsko, pa upravlja leta 2003 ustanovljeno ŠD Gora, ki mu predseduje Jože Šinkovec, poleg trenerja Staneta Martinjaka najzaslužnejši, da so skoki v Dulah spet dobili svojo domovinsko pravico.

»Sprva so želeli skakati vsi okoliški otroci, kasneje pa se je navdušenje malo poleglo,« pripoveduje Bizjak, ki je bil v času gradnje skakalnice že študent, tako da se tega športa ni lotil nikoli, prizna pa, da se je po srednji, 12-metrski, dvakrat spustil z alpskimi smučmi in preizkušnjo preživel brez posledic. Na stari skakalnici je sicer skakal že njegov oče, tako da je zrasel z ljubeznijo do tega športa, zdaj pa je licencirani državni sodnik za smučarske skoke.

Za strokovno delo v društvu skrbi Stane Martinjak, po rodu Gorenjec, sicer pa trener z licenco, ki je nekoč deloval v kranjskem Triglavu. Trenutno pod njegovim okriljem trenirajo trije fantje in dve dekleti, ki se udeležujejo državnih tekem. »Pri nas trenirajo otroci med 7. in 12. letom starosti. Starejši namreč skačejo že na 60-metrskih napravah, v Dulah pa imamo le 40-metrsko,« pojasni Bizjak in doda, da ima rekord skakalnice Aleš Martinjak, sin trenerja Staneta Martinjaka, znaša pa 41,5 metra.

Tisti, ki želijo nadaljevati trening skokov, morajo zato poiskati druge klube. To je denimo pred leti storila Vesna Alegro iz bližnjih Gunt, ki je svojo skakalno pot nadaljevala v ljubljanski Iliriji in nato zbrala tudi nekaj nastopov za reprezentanco v celinskem pokalu.

V dobrih 15 letih je bila skakalnica v Spodnjih Dulah že dvakrat prenovljena. Prvič leta 2010, ko so leseni nalet zamenjali z jeklenim, leta 2015 pa so se lotili še rekonstrukcije spodnjega dela, na katerem so zamenjali plastično podlago. V zimskih mesecih jo pokrijejo s filcem, da sneg ne zdrsi v radij, tako da lahko skakalnico uporabljajo v vseh letnih časih, če seveda to dovoljuje vreme, s katerim pa letos niso imeli sreče.

Bolj živahno je na skakalnici poleti, sploh avgusta, ko športno društvo ob prazniku krajevne skupnosti Gora vsako leto priredi tudi pozivno tekmo. Te se poleg domačih tekmovalcev udeležijo tudi otroci iz sedmih drugih slovenskih klubov in celo tujine, takrat pa svoje veščine prikažejo tudi nekdanji člani in veterani ŠD Gora.

Prispevek je bil objavljen v Dolenjskem listu 4. aprila 2019

‹ nazaj