Ugrabljeni Mirko Moravec: Mislil sem na Emo in otroke, jokal pa nisem

9.5.2019 | 13:35

Zvezan je v prtljažniku svojega Forda C Max Mirko Moravec preživel več ur divje vožnje s četverico ugrabiteljev.

Novo mesto, Mali Nerajec - »Tistim, ki po parlamentu vreščijo, kako grdo delamo z migranti, bi privoščil, da izkusijo to, kar sem jaz,« dan po filmski ugrabitvi, ki so jo zagrešili štirje migranti, pripoveduje Mirko Moravec. Letos bo dopolnil 80 let, preizkušnjo, ki jo je prestal, pa prenaša bolje od večine pol mlajših ljudi.

Mirko je zadnja leta razpet med Novim mestom, kjer na Vidmarjevi ulici živi s partnerko Emo, in domačim Malim Nerajcem pri Dragatušu v Beli krajini. Nekaj dni je tu, nekaj dni tam. Včeraj zjutraj se je iz Novega mesta odpravil v Mali Nerajec, kjer ima nekaj sto metrov nad gostilno, ki jo zdaj vodi njegova hči Nataša Moravec-Jakofčič, vinograd. 1.300 trt zahteva veliko dela in včeraj se je lotil podobiranja poganjkov, kasneje pa je nameraval še škropiti.

»Pazi nase, mi je pred odhodom rekla Ema,« pripoveduje Mirko, ki smo ga dan po kalvariji obiskali v Novem mestu. Skrb partnerke se je nanašala na dejstvo, da v okolici Nerajca zadnje čase zaznavajo precej migrantov, ki tam prehajajo slovensko-hrvaško mejo. »Pred časom so v bližini policisti prijeli eno skupino. V marico so jih nalagali prav pred našo gostilno.«

»Preden sem šel v vinograd, sem se ustavil še pri Nataši. Dal sem ji jagode in domače rezance, ki jih je naredila Ema, se preoblekel in odšel v vinograd. Tja sem prišel malo po osmi uri. Kake pol ure kasneje sta prišla moški in ženska. Rekla sta, da sta arheologa in da bi rada po vinogradu pogledala za rimskimi ostanki. Govorila sta slovensko. Prav, kar poglejta, sem rekel, in nadaljeval z delom.«

Okoli 11. ure mu je hči Nataša prinesla malico, z očetom sta se še malo pomenkovala, nato je odšla. Vrnila se je okrog 13. ure, da je odnesla krožnik. Arheologa sta bila še tam, »enega sem videla od daleč, kako hodi po vinogradu,« pripoveduje Nataša. Potem je odšla.

"Kako ni problema, če imaš nož"

Že cel dan ga obletavajo novinarji.

»Kmalu za njo sta odšla tudi arheologa. Pripravil sem si škropilnico in odšel v vinograd, ko je prišel en visok moški. V rokah je imel dve plastenki in govoril, da bi imel vodo. Pokazal sem mu, da je voda spodaj, a da naj je ne pije, saj ni pitna,« pripoveduje Mirko. Potem se je vrnil k zidanici, takrat je izza vogala stopil moški. »V roki je imel nož in govoril 'No problem'. Kako ni problema, ko pa imaš nož v roki, sem si mislil. Takrat so me obstopili še drugi. Eden mi je držal roke na hrbtu, drugi pa mi je brskal po žepih in govoril 'money', denar. Nič nisem imel pri sebi. Eden je rekel 'Italija'. Pokazal sem mu, tam je Italija, tam pa policija. Mislim sem, da se bodo ustrašili. Pa ni bilo nič. Vzeli so mi telefon, ključ od kleti in od avta. V kleti so našli vrv, s katero so mi zvezali roke in noge, potem so me še oblepili z lepilnim trakom.«

Četverica je zvezanega Mirka vrgla v avto in vsi skupaj so se odpeljali. »Najbrž je bilo okrog 14. ure, ko sem videla očetov avto, kako se pelje mimo gostilne, njega pa nisem videla. Malo mi je bilo čudno, saj se je vedno oglasil pri nas, preden je odšel,« pripoveduje Nataša. Čez kako uro je šel v vinograd njen sin Uroš, ki ima tam čebele. »Videl je, da so vrata ograje odprta, očeta in avta pa ni bilo nikjer. Začela sem poizvedovati pri prijateljih, če ga je kdo videl. Tudi sestra ni vedela nič. Mislila sem, da je šel kam z arheologi in šla sem v gozd, kjer so pred leti res nekaj kopali. Ni ga bilo. Pošteno nas je že skrbelo, ko je okoli 18. ure zazvonil telefon. Bila je neka ženska, rekla je, da kliče iz okolice Sežane in da je oče pri njih,« pripoveduje Nataša, še vedno vsa pretresena. »Strah me je, ne vem, ali si bom upala še kaj sama v vinograd. Vem, da so hoteli le avto in da mu najbrž niso želeli nič hudega, a oče je že v letih, lahko bi doživel infarkt.«

»Naložili so me v prtljažnik in pokrili z deko. Malo sem si jo uspel umakniti z oči, da sem videl, kje se peljemo. Še nikoli v življenju se nisem peljal tako hitro,« svojo zgodbo nadaljuje Mirko.

Na Hrvaško in nazaj

Hči Nataša Moravec Jakofčič pred vinogradom, v katerem so migranti ugrabili njenega očeta.

Iz Nerajca so se odpravili v smeri Tanče Gore, od tam pa proti Staremu trgu, od koder so se spustili k reki Kolpi. »Tam je en maloobmejni mejni prehod, a na njem ni bilo žive duše. Pripravljal sem se že, da bom kaj zakričal policajem, če jih bom videl, a nisem vedel, ali bi bilo to pametno. On bi le pritisnil na plin in oddrvel, vse bi se lahko končalo še slabše.«

A kot rečeno, na mejnem prehodu ni bilo nikogar. »Takoj ko smo prečkali Kolpo, so zavili na gozdno cesto, kjer pa je avto nasedel. Rinili so ga proti vodi in mislil sem, da me bodo z njim vred porinili v Kolpo, da me ne bi nihče našel. No, potem so avto porini naprej in nadaljevali smo pot po hrvaški strani. Čez čas sem ugotovil, da smo prišli v Ilirsko Bistrico. To mesto poznam, bil sem že tam. Potem smo šli na avtocesto in z veliko hitrostjo nadaljevali pot. Malo kasneje sem videl smerokaz za Divačo in Koper. Mi smo zavili proti Divači in malo kasneje so avto ustavili na bencinski črpalki. Eden od četverice je tam izstopil, mi pa smo šli naprej- zavili smo na neko kamnito pot. Avto je poskakoval kot nor, še danes me vse boli, bil sem že na magnetni resonanci, ki je pokazala, da imam poškodovano prvo vratno vretence. Potem je avto ustavil v gozdu. Še vedno sem bil v prtljažniku. Eden od trojice je prerezal vrv, s katero sem imel zvezane roke, potem so zaklenili avto in odšli. Ostal sem sam, še vedno skoraj povsem zvezan in oblepljen s trakom. S prsti in zobmi sem se skušal rešiti vrvi. Strah me je bilo, da so pod avto nastavili bombo, ki jo bodo aktivirali, ko bodo na varni razdalji. Nekako mi je uspelo izvleči nogo, potem sem podrl zadnji sedež in se splazil do vrat, ki sem jih uspel odpreti od znotraj. Ko sem stopil iz avta, najprej nisem mogel stati. Nog nisem čutil, saj sem več ur preživel zvezan in skrčen v prtljažniku. No, potem sem se malo razmigal, pobral debelo vejo, da bi z njo kresnil koga po glavi, če bi ga srečal, in šel po poti.«

Za glasom ovac

V daljavi je slišal blejanje ovc, ki jih je nekdo hranil. Šel je proti zvoku in prišel do jase, od koder je zagledal vas. »No, pa bo, sem si rekel. A kaj, ko je bilo zaradi ovc vse zagrajeno in nisem mogel v vas. Končno sem našel luknjo v ograji in se splazil skoznjo. Videl sem, kako se je moški, ki je prej hranil ovce, s katrco pripeljal do hiše in šel vanjo. Šel sem za njim, kar v hišo. Povedal sem jim, da nimam ničesar, da so mi vse pobrali, in jih prosil, naj pokličejo policijo. Lepo so me sprejeli, dali so mi tudi jesti in piti. Stokrat jim hvala.«

Tu se je Mirkova kalvarija končala. Ženska je poklicala tudi hči Natašo, prišli so policisti in ga odpeljali na postajo v Sežani. Forenziki so temeljito pregledali avto, Mirka je pregledal zdravnik. »Vsi so bili zelo prijazni, stokrat jim hvala. Vzeli so mi vzorec DNK, zdravnik mi je ponudil pomirjevalo, a sem ga odklonil, saj ne jemljem nobenih zdravil. Temeljito so me zaslišali, v tem se je z rezervnimi ključi pripeljala tudi vnukinja. Na policiji smo zaključili šele po polnoči. Preden sem šel, so mi pokazali enega od trojice moških, ki so jo prijeli v Italiji. Ja, pravi je, ta me je čuval, ko sem bil v avtu, sem jim povedal.«

Mirku so zvezali roke in noge ter ga ovili še z lepilnim trakom.

Dan po preizkušnji Mirka še vedno vse boli. »Kaj me ne bi, ko pa sem več ur preživel zvezan v prtljažniku. Grabili so me krči in hotel sem tuliti od bolečin, a si nisem upal. Mislil sem le na Emo in otroke, jokal pa nisem!«

Tri prijeli, enega iščejo

Policisti so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani v zvezi z ugrabitvijo 79-letnega Mirka Moravca pridržali enega državljana Maroka in dva državljana Alžirije. Ob tem so zagotovili, da Slovenija kljub omenjenemu dogodku ostaja varna država, policija pa bo storila vse, da bo tako tudi ostalo.

Kot je vodja sektorja za organizirano kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Tomaž Peršolja, so italijanski varnostni organi prijeli 25-letnega državljana Maroka in dva 18-letna Alžirca. Vse tri so vrnili v Slovenijo in so sedaj v policijskem pridržanju. Policisti pa iščejo še četrto osebo, ki naj bi sodelovala pri ugrabitvi, a je vozilo zapustila še pred končno lokacijo, je pojasnil.

Moravčeva gostilna v Malem Nerajcu

Policisti so sicer ugotovili, da so tujci v sredo pristopili do 79-letnika, ki je opravljal vinogradniška opravila, in ga sprva prosili za vodo. Nato pa so mu zagrozili z nožem, mu odvzeli avtomobilske ključe, ga zvezali in dali v prtljažni prostor njegovega avtomobila. Po večurni vožnji so oškodovanca pustili pri vasi Prelože pri Lokvi in peš nadaljevali pot proti Italiji. Oškodovanec se je sam rešil iz prtljažnika, v dogodku ni bil poškodovan.

Osumljence so prijeli italijanski varnostni organi pri Bazovici, slovenski policisti pa so jih prevzeli in odvzeli prostost. Med postopkom so ugotovili, da so vsi trije že bili prijeti pri ilegalnem prehodu meje in vrnjeni na Hrvaško.

Kljub omenjenemu dogodku policija zagotavlja, da Slovenija sodi v krog najvarnejših držav na svetu. Kot je dejal namestnik generalne direktorice policije Jože Senica, bo policija storila vse, da bo Slovenija še naprej varna država. Pri tem Senica priznava, da takšnih dogodkov ni mogoče stoodstotno preprečiti. Kot je dejal, se zavedajo, da takšni dogodki vplivajo na občutek varnosti ljudi, a jim policisti pomagajo zagotavljati njihovo varnost in varnost njihovega premoženja.

Besedilo in fotografije: Boris Blaić

Komentarji (2)

12d nazaj 5   (5)   (0)   OceniJožko 
Če bodo mejo varovali tako kot do sedaj, je to samo začetek. Čestitke Mirku za držo ! Prišel bo čas, ko bo prikazan kot vzor drže pokončnega Človeka ob vpadih "begunske drhali" in njih kolaboracionistov.
12d nazaj 1   (4)   (3)   OceniTrue Truic 
Slovenija je bila in je še vedno mirna država proti nekaterim ostalim...časi se spreminjajo, zato bo potrebno VELIKO več vlagati v nekatere zadeve, ki do sedaj niso bile prioritetne:). To so . POLICIJA, VOJSKA , VARNOSTNE SLUŽBE... Veliko premalo so cenjeni in spoštovani , temu primerno tudi usposobljeni. Pa na to se opozarja že več kot 10 let. Da ne omenjamo stanja v policiji in vojski, ko konstantno primanjkuje kadra ,med mladimi pa velja zelo malo zanimanja za zaposlitev v teh službah.....vsi vemo kakšno je stanje,. med drugim bodo morali tudi posamezniki več narediti zase in na področju svojega osebnega varovanja....Obstajajo družbene dejavnost in prostovoljci, ki to izvajajo delujejo pa na minimalnih osnovah podpore...Ves sistem varnosti in zaščite bo moral biti VELIKO bolj cenjen, spoštovan in podpiran. Po tem bodo tudi naše meje bolje varovane, državljani se bodo počutili varneje. Dokler pa bomo tako malomarni do samozaščite in vseh, ki so za to postavljeni v družbi , lahko pričakujemo take ekscese, ki bodo na žalost vse pogostejši in tudi bolj dramatični...V drugih državah je za podporo služb in posameznikov, ki so pripravljeni ščititi družbo, veliko bolj poskrbljeno in PODPRTO¨! Pri nas te volje ni bilo do sedaj in smo se obnašali kot da tega nikoli ne bomo rabili....;) Slovenija se nahaja na pomembni tranzitni točki, katero tovrstni dogodki ne bodo obšli....pametena država razmišlja vnaprej -o vsem, takrat ko je najlepše in rožice cvetijo, ne pa takrat ko začne voda teči v grlo. Takrat je prepozno po toči zvonit;)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava